Za dojenčka do dopolnjenega 6. meseca starosti se priporoča izključno dojenje. To pomeni, da je otrok samo dojen oziroma hranjen z materinim mlekom. Ob tem mu ne dajemo druge tekočine (npr. vode, čaja, soka). Prejema pa lahko vitamine, minerale in zdravila, ki mu jih predpiše zdravnik, na primer kapljice D-vitamina.
V nekaterih primerih dojenček poleg dojenja po nasvetu zdravnika pediatra potrebuje še mlečni pripravek. Materino mleko zaužije dojenček z dojenjem, obrok pa dopolnimo z mlečnim pripravkom.
Če mama ne želi, ne more ali ne sme dojiti, dojenčka po posvetu z zdravnikom pediatrom hrani z mlečnim pripravkom, ki ustreza otrokovi starosti in morebitnim zdravstvenim posebnostim, kot so alergije ali druge težave in obolenja.
Po dopolnjenem 6. mesecu ga mama še doji, hkrati pa začne uvajati mešano prehrano. Če ne doji, hrani naprej dojenčka z nadaljevalnim mlečnim pripravkom in začne uvajati mešano prehrano. Glede na otrokove potrebe lahko po posvetu z zdravnikom pediatrom mešano prehrano uvede že prej, od 17. tedna, ali pozneje, vsekakor pa pred 26. tednom starosti. V tem obdobju je pripravljenost dojenčka za navajanje in sprejemanje novih okusov največje.
Dojenčka je dobro navaditi na čim manj sladka in slana živila in napitke, saj ga je pozneje precej težje odvaditi od takih živil. Ne dajemo mu sladkorja v koncentrirani obliki (npr. sladoleda, sladice) oziroma šele po tem, ko je spoznal in usvojil raznovrstne okuse zelenjave in sadja.
V 10. mesecu dojenčkove starosti postopoma preidemo na prilagojeno družinsko prehrano in pri tem upoštevamo omejitve, povezane z izbiro živil za dojenčka in varnostjo njegove hrane. Ko ima dojenček že močne dlesni in prve zobke, mu hrane ne pasiramo več, ampak jo le pretlačimo, postopoma na čedalje večje koščke. Uvajanje mešane prehrane začnemo na primer s čisto korenčkovo kašo, ki jo ponudimo po žlički pred dojenjem, na primer v času kosila. Če dojenček korenčka ne prenaša, mu ponudimo drugo zelenjavo, na primer cvetačo, brokoli, kolerabo ali bučke. Količino postopoma povečujemo. Po enem tednu preidemo na zelenjavno-krompirjevo kašo, ki ji dodamo žličko olja, na primer olivnega. Tretji teden postopno ponudimo kašo iz zelenjave, krompirja in mesa, ki lahko ob koncu enomesečnega uvajanja mešane hrane nadomesti en mlečni obrok. Od mesa najprej uvajamo pusto meso, primerno je telečje, piščančje, puranje ali kunčje. Šele za tem priporočamo uvajanje sadnih kašic, na primer iz jabolk, hrušk ali banane. Uvajanje žitnih kašic, ki vsebujejo gluten (pšenica, ječmen, rž, oves), priporočamo med 6. in 7. mesecem starosti.
V obdobju od 10. do 12. meseca starosti se otrok že privadi na običajno družinsko prehrano, z izjemo medu, jajčnega beljaka, morskih sadežev in kravjega mleka, kar je priporočeno uvrstiti na jedilnik šele po prvem letu starosti.
Novo vrsto hrane in s tem novi okus ponudimo dojenčku postopoma in pri tem upoštevamo:
KAKO POGOSTO: v 4- do 7-dnevnih razmikih, enkrat na dan.
KOLIKO: posamično v manjši količini, najprej na koncu žličke, nato žličko,
postopoma količino povečamo na nekaj polnih žlic ali več.
GOSTOTA HRANE: pretlačeno, na začetku naj bo hrana bolj tekoča, nato gostejša, kašasta in pretlačena.
KDAJ: ko je dojenček razpoložen, naspan in lačen.
