NAPIHNJENOST
Različne prebavne težave, kot so spahovanje, napihnjenost, bolečina v trebuhu in napenjanje, pacienti navadno pripišejo plinom v črevesju.
Vzroki čezmernega nabiranja plinov v črevesju so lahko različni: med hranjenjem in pitjem pogoltnemo preveč zraka, zaradi uživanja hrane, ki povzroča vetrove, kot so na primer fižol, zelje in leča, zaradi zdravstvenih stanj, ki vplivajo na prebavo ali zaradi pomanjkanja prebavnih encimov.
Težave z vetrovi lahko omilimo, če hrano dobro prežvečimo, jemo počasi in manjše obroke, smo redno telesno aktivni, se izogibamo hrani s težko prebavljivimi sestavinami in med obroki pijemo zeliščne čaje s karminativi, na primer čaj poprove mete, komarčka ali kumine. Izogibamo se gaziranim pijačam in hrani, ki vsebuje veliko sorbitola in fruktoze, ob intoleranci na laktozo pa tudi nefermentiranim mlečnim izdelkom.
Zdravila za samozdravljenje napihnjenosti vsebujejo medicinsko oglje, simetikon/dimetikon ali probiotike.
Če nam kljub upoštevanju nefarmakoloških ukrepov in s samozdravljenjem težav z napenjanjem ne uspe odpraviti, je potreben posvet z zdravnikom. Napenjanje namreč lahko spremlja tudi nekatere druge bolezni prebavil.
ZAPRTJE
Zaprtje je najpogostejša bolezen prebavil v splošni populaciji, razširjenost v Evropi je v povprečju okoli 15 odstotkov, več težav imajo ženske in starejši, ki so slabo mobilni, imajo več kroničnih bolezni in jemljejo več zdravil. Kronično zaprtje običajno opredeljujejo naslednji znaki in simptomi, če vztrajajo najmanj tri mesece: napenjanje pri več kot četrtini odvajanj blata, gomoljasto ali trdo blato, občutek nepopolnega odvajanja, občutek zapore z manj kot tremi odvajanji na teden. Zaprtje lahko povzročajo tudi nekatera zdravila. Kronično zaprtje ni primerno za samozdravljenje.
V primeru akutnih simptomov, ki ne trajajo dlje kot tri mesece, brez opozorilnih znakov, kot so kri v blatu, sprememba pogostosti odvajanja in nepojasnjeno hujšanje, lahko pacientu priporočimo samozdravljenje.
Zdravila prve izbire za samozdravljenje akutnega zaprtja so osmotska odvajala, ki vsebujejo na primer makrogol, in stimulativna odvajala, kot sta bisakodil in natrijev pikosulfat. Sladkorji, kot je laktuloza ter antrakinoni krhljike in sene, se priporočajo kot druga izbira. Samozdravljenje z zdravili naj ne traja več kot dva tedna.
Pred samozdravljenjem zaprtja z zdravili priporočamo, da vsak dan popijemo približno dva litra vode ali nesladkanega zeliščnega ali sadnega čaja ter dajemo prednost živilom, ki vsebujejo veliko vlaknin. To vključuje polnozrnate testenine, gomoljasto zelenjavo, kot so krompir, zelena ali rdeča pesa, pa tudi dovolj sadja, kot so marelice, fige ali slive. Prebavo spodbujata tudi suho sadje in kava. Neugodni so izdelki iz bele moke, korenje, banane, čokolada, pravi čaj in rdeče vino. Poleg omenjenih splošnih ukrepov je priporočljiv vnos vlaknin, kot so pšenični otrobi, lupina trpotca (semena Plantaginis Ovatae) ali laneno seme (semena Lini). Sočasno je treba pili dovolj tekočine. Blag odvajalni učinek nastopi po enem ali dveh dneh.
DRISKA
Driska je odvajanje redkega ali vodenega blata, navadno najmanj trikrat v enem dnevu. Drisko lahko povzročijo različni vzroki, od okužb, še zlasti po bivanju v (sub) tropskih območjih, do kroničnih vnetnih črevesnih bolezni, kot je na primer Crohnova bolezen in ulcerozni kolitis, prehranskih intoleranc, tumorjev prebavil, povečanega delovanja ščitnice in sindroma razdražljivega črevesja. Povezana je lahko z jemanjem antibiotikov in nekaterih drugih zdravil.
Večina akutnih drisk, ki jih navadno povzročajo bakterije (salmonela, Escherichia coli ...) ali virusi (norovirusi, rotavirusi, adenovirusi ...), ima kratek, blag potek, ki traja največ 14 dni. Pri akutni driski je poudarek na simptomatskem zdravljenju. Prvi ukrep je zagotoviti zadosten vnos tekočine in elektrolitov. V ta namen svetujemo uporabo peroralne rehidracijske soli. Za samozdravljenje odraslih je na voljo tudi antisekretorno zdravilo, ki vsebuje racekadotril. Iz študij je razvidno, da jemanje probiotikov (na primer Lactobacillus rhamnosus GG, Saccharomyces boulardii) skrajša trajanje driske. Pomagajo tudi prehranski ukrepi, kot so pitje pravega čaja ali čaja iz borovnic, uživanje lahko prebavljive hrane z majhno vsebnostjo maščob, slanih prigrizkov ter naribanih postanih jabolk in banan.
STAROSTNIKI IN OTROCI
Tveganje za dehidracijo je večje pri dojenčkih, majhnih otrocih in starostnikih. Prisotni znaki in simptomi so od suhih ust, povečane žeje in rahlo zmanjšanega izločanja urina pri blagi izsušenosti do tahikardije, zmanjšanega izločanja urina, vdrtih oči in
izgube prožnosti kože pri zmerni dehidraciji ter cianoza, pospešeno dihanje, padec krvnega tlaka in koma pri hudi dehidraciji. Mlajši kot je otrok, večje je tveganje za dehidracijo zaradi izgube tekočine in elektrolitov.
