Spanje je fiziološka funkcija organizma, ki je nujna za normalno delovanje osrednjega živčevja in telesa. Motnje spanja lahko vodijo v različne bolezni, zato je pomembno, da jih pravočasno prepoznamo in zdravimo, saj s tem preprečujemo dolgoročne posledice na zdravje.
VRSTE MOTENJ SPANJA IN NJIHOVI POVZROČITELJI
Motnje spanja razvrščamo v več kategorij, in sicer nespečnost, motnje dihanja v spanju, prekomerna dnevna zaspanost, motnje dnevno-nočnega ritma in spanja, parasomnije, motnje gibanja v spanju in druge motnje spanja. Nespečnost je najpogostejša motnja spanja, saj po nekaterih podatkih zaradi nje trpi 33–50 odstotkov odraslih.
Za nespečnost so značilne težave pri uspavanju, v nočnem ali prezgodnjem jutranjem prebujanju. Nespečnost spremlja oteženo funkcioniranje čez dan, na primer težave s pozornostjo, motnje v razpoloženju, razdražljivost, agresivnost in druge. Študije povezujejo kronično nespečnost, ki traja več kot tri mesece, z večjim tveganjem za sladkorno boleznijo tipa II, povišan krvni tlak, srčno-žilne bolezni, povišane krvne lipide, metabolni sindrom in drugo.
Povzročitelj kratkotrajne nespečnosti, ki traja manj kot tri mesece, je največkrat stres. Po navadi nespečnost mine z odpravo stresa. Akutna nespečnost lahko preide v kronično, če po odpravi stresa ohranimo slabe spalne navade. Največkrat pa so vzroki kronične nespečnosti zdravstvene težave, kot so pogosta nočna vstajanja zaradi uriniranja, motnje dihanja v spanju, sindrom nemirnih nog, bolečine, duševne težave in drugo. Za uspešno zdravljenje nespečnosti je največkrat treba odpraviti težavo, ki nespečnost povzroča.
NAPOTKI ZA ZDRAV SPANEC
Najmanj šest ur pred spanjem ne uživajte živil, ki vsebujejo kofein. V večernih urah se izogibajte alkoholnim pijačam in kajenju. Manjše uživanje tekočine v popoldanskih in večernih urah pomaga odpraviti težave z nočnim uriniranjem. Redna telesna dejavnost pomaga pri hitrejšem uspavanju in izboljša kakovost spanca. Vedno vstajajte ob isti uri ne glede na to, koliko ste spali ponoči. Spalnica naj bo udobna, zatemnjena, brez hrupa in naj ne bo premrzla ali pretopla. Podnevi ne spite in ne ležite v postelji.
Pri nespečnosti si lahko pomagate tudi z zdravili rastlinskega izvora, ki vsebujejo baldrijan, z dodatkom navadne melise, poprove mete ali hmelja, ali brez njega. Zdravilo, ki vsebuje doksilamin, se uporablja pri občasni nespečnosti pri odraslih. Samozdravljenje z doksilaminom je omejeno na pet dni. Ob morebitni časovni bolezni (jet lag) si lahko pomagate z zdravilom, ki vsebuje melatonin. Samozdravljenje z melatoninom je omejeno na štiri dni.
Spanje je pomembna fiziološka funkcija, ki je nujna za normalno delovanje organizma. Kronično pomanjkanje spanca lahko vodi do različnih zdravstvenih težav, kot so povišan krvni tlak, sladkorna bolezen in druge. Za ustrezno lajšanje nespečnosti je pomembno poiskati in odpraviti njen vzrok. Lahko si pomagamo tudi z zdravim življenjskim slogom in zdravili brez recepta.
