Med otroške bolezni, ki se zadnja desetletja v razvitem svetu skoraj ne pojavljajo več, spadajo tudi ošpice, ki jih povzroča virus ošpic. Bolezen se prenaša posredno ali neposredno s kužnimi kapljicami izločkov nosu ter žrela okužene osebe s kihanjem in kašljanjem. Bolnik z ošpicami je kužen že približno štiri dni pred pojavom izpuščaja in še štiri dni po pojavu. Bolezen se najhitreje prenaša v okoljih kot so vrtci, šole in množične prireditve. Tudi v Sloveniji smo imeli izbruh ošpic konec leta 2014 z žariščem na mednarodni pasji razstavi v občini Šempeter-Vrtojba, ko je obolelo več deset ljudi.
Pri približno polovici bolnikov se med visoko vročino pojavijo spremembe, ki kažejo na vnetje možganov, katerega posledice so lahko motnje spomina in koncentracije. Drugi možni zapleti po okužbi so slepota, huda driska z dehidracijo, pljučnica in smrt. Posledice bolezni so pogostejše pri otrocih, mlajših od petih let, in pri imunsko oslabelih, npr. zaradi okužbe z virusom HIV.
Gledano globalno se je smrtnost zaradi ošpic v zadnjih treh desetletjih zmanjšala za skoraj štiri petine, in sicer zaradi uvedbe cepljenja otrok. Cepljenje je najučinkovitejša zaščita pred ošpicami. Koristi cepljenja, tako individualne kot kolektivne, so nesorazmerno velike v primerjavi z neželenimi učinki po cepljenju.
Podatki o cepljenju proti ošpicam v Sloveniji so skrb vzbujajoči, predvsem na primorskem in ljubljanskem območju, kjer je precepljenost že manj kot 90-odstotna, zato ni več zagotovljena kolektivna zaščita. Za kolektivno zaščito bi bila zaradi nalezljivosti bolezni potrebna višja stopnja precepljenosti, in sicer več kot 95-odstotna.
Cepivo proti ošpicam (skupaj s cepivom proti mumpsu in rdečkam), kot vsako zdravilo, lahko povzroči neželene učinke.
Med najpogostejše neželene učinke sodijo povišana telesna temperatura z 38,5 °C ali več in reakcije na mestu cepljenja, ki vključujejo bolečino, oteklino ter rdečino.
Med manj pogoste neželene učinke celjenja proti ošpicam sodijo okužbe zgornjih dihal, driska ali bruhanje, koprivnica z izpuščajem in modrica na mestu cepljenja.
Hudi neželeni učinki po cepljenju proti ošpicam, kot so npr. hude alergijske reakcije, bolezni mišic, živčevja, imunskega sistema in krvi ter žil, so redki. Na milijon cepljenj s cepivom proti ošpicam pride do enega hudega neželenega učinka cepiva, npr. hude alergijske reakcije.
Zaradi visoke osebne in družbene odgovornosti je precepljenost v Skandinaviji kljub prostovoljnosti več kot 95-odstotna, medtem ko je pri nas ob zakonski obvezi nižja in ne zagotavlja več kolektivne zaščite. Doseganje visoke stopnje precepljenosti je pomembno z vidika javnega zdravja in zaščite najšibkejših posameznikov, ki se zaradi medicinskih razlogov ne smejo cepiti.
