LEDVICE SO POMEMBEN ORGAN IN OPRAVLJAJO VEČ FUNKCIJ:
• izločevalno, ker omogočajo izločanje presnovkov iz telesa;
• urejevalno zaradi omogočanja homeostaze elektrolitov in vode;
• hormonsko z izločanjem renina, eritropoetina in prostaglandinov;
• presnovno z nastajanjem aktivne oblike vitamina D.
Vzroki okvare delovanja ledvic so lahko različni. Kadar okvara nastane nenadoma, govorimo o nenadni okvari, če pa delovanje ledvic slabi počasi, govorimo o kronični ledvični bolezni. S staranjem se delovanje ledvic postopno zmanjšuje. V primeru pridruženih bolezni, povišanega krvnega tlaka, ateroskleroze, srčno-žilnih bolezni in kronične ledvične bolezni, je upadanje njihovega delovanja še hitrejše.
ZNAKI OKVARE LEDVIC
Značilni znaki okvare ledvic glede na vzrok so naslednji:
• pri izgubi telesnih tekočin: žeja, nizek krvni tlak, pospešen srčni utrip, oslabelost in omedlevica;
• pri bakterijski okužbi ledvic: povišana telesna temperatura, bolečine v ledvenem delu, pekoč občutek pri uriniranju in neprijeten vonj seča;
• pri zapori odtoka seča: bolečine v spodnjem delu trebuha, napihnjen trebuh, zmanjšano ali povsem zavrto izločanje seča in otekanje nog;
• za sečne kamne so značilni krvav urin in bolečine v predelu sečevodov; znaki vnetja zaradi imunskega odziva (npr. nefrotski sindrom) pa so penjenje seča zaradi prisotnosti beljakovin, otekline in povišan krvni tlak.
NENADNA OKVARA LEDVIC
Kadar nenadno okvaro odkrijemo in zdravimo dovolj zgodaj, se delovanje ledvic običajno hitro izboljša. V nekaterih primerih je potrebno začasno zdravljenje s hemodializo − postopkom, pri katerem se kri očisti v umetni ledvici. Pri nezdravljeni nenadni okvari se zaradi zmanjšanega delovanja ledvic v telesu kopičijo sečnina in drugi produkti presnove. Pojavijo se znaki, kot so utrujenost, srbenje kože, slabost, bruhanje, apatija, zmedenost, mišični krči, težko dihanje zaradi nabiranja vode v pljučih, motnje srčnega ritma zaradi povečanja koncentracije kalija v krvi, povečana nagnjenost h krvavitvam. Govorimo o tako imenovanem uremičnem sindromu. Nezdravljeni zapleti nenadne okvare ledvic lahko vodijo do odpovedi ledvic, kome in smrti zaradi motenj srčnega ritma. Trajna ali dlje časa trajajoča ledvična bolezen je okvara delovanja ledvic, ki traja več kot tri mesece. Govorimo o kronični ledvični bolezni, ki najpogosteje nastane kot posledica povišanega krvnega tlaka in sladkorne bolezni.
KRONIČNA LEDVIČNA BOLEZEN
Trajno ledvično bolezen glede na ohranjenost delovanja ledvic delimo na več stopenj. Pri prvih dveh bolniki običajno nimajo izraženih bolezenskih znakov. Pri višjih stopnjah, ko glomerulna filtracija upade pod 60 ml/min, se začnejo kazati zapleti bolezni, kot so povišan krvni tlak, slabokrvnost, presnovna zakisanost organizma, povečane koncentracije kalija in fosfatov v krvi.
RIZIČNE SKUPINE
Tveganje za nastanek trajne ledvične bolezni je povečano pri:
• osebah s sladkorno boleznijo,
• bolnikih s povišanim krvnim tlakom,
• kadilcih,
• bolnikih s srčno-žilno boleznijo,
• pri predebelih ljudeh,
• starejših od 60 let,
• ljudeh z družinsko obremenjenostjo z ledvično boleznijo.
Zelo pomembno je, da kronično ledvično bolezen odkrijemo dovolj zgodaj, saj lahko z ustreznimi ukrepi upočasnimo njeno napredovanje in zmanjšamo nastanek srčno-žilnih dogodkov, ki so najpogostejši vzrok smrti ledvičnih bolnikov. Najpomembnejši ukrepi pri preprečevanju napredovanja kronične ledvične bolezni so zdravljenje povišanega krvnega tlaka, sladkorne bolezni in preprečevanje izločanja beljakovin s sečem. Povišan krvni tlak okvari ledvice, zato si ga pri bolnikih s kronično ledvično boleznijo prizadevamo znižati pod priporočeno vrednost 140/90 mm Hg.
LEDVICE IN SLADKORNA BOLEZEN
Povišana raven glukoze v krvi povzroči diabetično ledvično bolezen, ki se kaže z zmanjšano glomerulno filtracijo in izločanjem beljakovin s sečem. Pri osebah s sladkorno boleznijo je pomembno, da s primernim zdravljenjem skrbimo za urejenost sladkorne bolezni, saj tako upočasnimo napredovanje diabetične ledvične bolezni in posledično kronične ledvične bolezni.
