Delna ali popolna zamašitev žile s strdkom zmanjša ali prekine prekrvavitev področja, ki ga žila oskrbuje s krvjo. Če strdek nastane v žili dovodnici, govorimo o venski trombozi, če nastane v žili odvodnici, pa o arterijski trombozi.
Okrevanje po krvnih strdkih ni vedno popolno. V redkih primerih lahko ostanejo resne trajne posledice, zelo redko lahko pride tudi do smrti. Pomembno je poznati dejavnike tveganja za nastanek strdkov in upoštevati nasvete za preprečevanje njihovega nastanka.
Razlogi nastanka venske in arterijske tromboze se razlikujejo. V dovodnicah je krvni tlak nižji, žilna stena tanka in ni podvržena aterosklerozi, ki je glavni razlog za arterijsko trombozo. Strdki v dovodnicah so lahko posledica povečane nagnjenosti krvi k strjevanju, na primer pri jemanju nekaterih zdravil, kot so hormonske kontracepcijske tablete. Do nastanka strdkov zaradi upočasnjenega pretoka krvi po odvodnici pride na primer ob imobilizaciji noge z mavcem ali ob neprekinjenem sedenju med dolgotrajnim letalskim poletom. Dodatno prispeva k nastanku strdkov tudi pomanjkanje kisika v žilni steni, do česar pride najpogosteje v žepkih venskih zaklopk na nogah.
Tveganje za nastanek venske tromboze je večje:
- če ste predebeli z indeksom telesne mase več kot 30 kg/m2;
- če je imel kdo od vaših bližnjih sorodnikov krvni strdek v nogi, pljučih ali drugem organu v mladih letih, npr. pri starosti manj kot 50 let, in je prisotna dedna bolezen strjevanja krvi;
- po kirurških posegih ali če ste dlje časa nepokretni zaradi poškodbe ali bolezni oz. če imate nogo v mavcu;
- s starostjo: tromboza je pred 50. letom zelo redka, po 70. letu starosti pa tveganje strmo narašča;
- med nosečnostjo in po porodu;
- če kadite;
- če imate raka: posebno raki trebušne slinavke, pljuč in črevesja povečujejo nagnjenost k venski trombozi; • bolniki, ki so že preboleli vensko trombozo, so bolj ogroženi za ponovitev bolezni kot drugi.
Najpomembnejša zapleta venske tromboze sta kronična motnja odtoka krvi iz prizadetega področja in pljučna embolija. Če je prizadeta na primer noga, nastane kronična oteklina goleni z občutkom toplote, ki tudi čez noč ne uplahne popolnoma, koža se spremeni in stanjša, prisotna je bolečina. Nastanek otekline preprečujemo s kompresijskim povijanjem stopala in goleni ali z nošenjem kompresijskih nogavic. Osnova zdravljenja venske tromboze je redno jemanje antikoagulacijskih zdravil pod zdravniškim nadzorom.
Pljučna embolija je akutni zaplet venske tromboze in zahteva nujno medicinsko pomoč. Ponavljajoče se pljučne embolije lahko kronično povišajo krvni tlak v pljučih, kar vodi v popuščanje desnega srca.
Tako med zdravljenjem kot po preboleli venski trombozi ni priporočljivo dolgotrajno stanje ali neprekinjeno sedenje ali ležanje. Počitek je treba prekinjati z vstajanjem in s hojo, da se pospeši krvni obtok. Priporoča se vsaj vsakodnevni sprehod z nameščeno kompresijsko nogavico ali kompresijskim povojem oziroma dovolj gibanja.
Prehrana na vensko trombozo nima tako velikega vpliva kot na aterosklerotično bolezen odvodnic, vsekakor pa priporočamo zdravo uravnoteženo prehrano, ki omogoča vzdrževanje normalne telesne mase in vnos vseh potrebnih hranil. Poskrbeti je treba tudi, da pijemo dovolj vode in ne pride do dehidracije.
Kot krvni strdek v odvodnici lahko tudi strdek v dovodnici povzroči resne zdravstvene težave. Povzroči lahko na primer srčni infarkt ali možgansko kap. Nekatera tveganja, kot so starost, kajenje in debelost, so skupna tveganjem za vensko trombozo. Poleg tega pa tveganje za arterijsko trombozo povečajo še naslednja stanja:
- visok krvni tlak;
- če je imel bližnji sorodnik srčni infarkt ali možgansko kap v mladih letih, na primer mlajši kot 50 let;
- če imate vi ali vaš bližnji sorodnik visoko raven maščob v krvi;
- če imate težave s srcem (okvaro srčnih zaklopk, motnjo srčnega ritma, imenovano atrijska fibrilacija);
- če imate sladkorno bolezen z zapleti na ožilju.
Prepoznava znakov možganske kapi po kratici GROM je namenjena pravilnemu ukrepanju:
G – govor (nejasen, nerazumljiv),
R – roka (ali lahko oseba dvigne roko in jo zadrži),
O – obraz (ali se oseba lahko nasmehne, ali ima povešen ustni kot),
M – minuta.
Znaki in simptomi možganske kapi so:
- nenadna odrevenelost ali šibkost obraza, rok ali nog, predvsem na eni strani telesa;
- nenadna težava s hojo, omotičnost, izguba ravnotežja ali koordinacije;
- nenadna zmedenost, nerazločen govor ali težave z razumevanjem;
- nenadne težave z vidom na enem ali obeh očesih;
- nenaden hud glavobol brez znanega razloga;
- izguba zavesti ali omedlevica.
Znaki in simptomi miokardnega infarkta lahko vključujejo:
- bolečino, nelagodje, pritisk, občutek teže, občutek stiskanja ali polnosti v prsnem košu, rokah ali pod prsnico;
- nelagodje, ki se širi v hrbet, čeljust, žrelo, roko, želodec;
- občutek polnosti, prebavne motnje ali dušenje;
- znojenje, slabost, bruhanje ali omotico;
- izjemno šibkost, tesnobo ali kratko sapo;
- hiter ali nereden srčni utrip.
Krvni strdki lahko zamašijo tudi druge žile, na primer krvni strdek v očesu povzroči takojšnjo izgubo vida ali zameglitev vida brez bolečine, ki lahko napreduje v izgubo vida. Do krvnih strdkov lahko pride tudi v žilah jeter, želodca, črevesja ali ledvic.
Nekaterim zdravilom, ki lahko povečajo tveganje za pojav krvnih strdkov, sta se v zadnjem letu pridružili tudi dve vektorski cepivi proti virusu SARS-CoV-2. Pojav krvnih strdkov po uporabi teh dveh cepiv spremlja nizko število krvnih ploščic. Zaplet je ocenjen kot zelo redek, zato je pomembno, da ob pojavu simptomov in znakov po celjenju, kot so na primer hud glavobol, ki vztraja, nevrološki simptomi ali motnje vida, težka sapa ali bolečina v prsih, huda bolečina v trebuhu … ter sočasen pojav za nizko število krvnih ploščic značilnih pikčastih krvavitev na koži in sluznicah, takoj poiščete zdravniško pomoč.
