Kronična obstruktivna pljučna bolezen oz. KOPB je bolezen dihalnih poti, pri kateri je pretok zraka skozi pljuča stalno oviran. Gre za kronično napredujočo bolezen, ki se običajno s časom slabša.
Za KOPB je značilen dolgotrajni kronični kašelj, ki se pojavlja večinoma zjutraj, pa tudi čez dan. Zaradi čezmernega nastajanja bronhialne sluzi je ta kašelj produktiven, pri čemer je izpljunek prozoren ali bel. Poleg produktivnega kašlja je najpogostejši simptom težko in naporno dihanje, ki se sprva začne ob večjih telesnih naporih, kasneje pa tudi v mirovanju.
Z KOPB boleha več kot 300 milijonov ljudi na svetu, vsako leto pa jih zaradi te bolezni umre okoli 2,9 milijona. Glavni vzrok KOPB je kajenje, saj kadilci predstavljajo skoraj 95 % vseh bolnikov. Cigaretni dim povzroča zoženje dihalnih poti in zmanjšan pretok zraka zaradi vnetja, zadebelitve mišic dihal, povečanega izločanja goste in lepljive sluzi ter motenj čiščenja dihal. Ostali dejavniki tveganja so najverjetneje onesnažen zrak, delovni pogoji in dednost.
Diagnozo bolezni postavi zdravnik s pomočjo diagnostične metode spirometrije, ki daje vpogled v delovanje pljuč. Preko izdihanega zraka se izmerita prostornina zraka v pljučih in hitrost pretoka zraka. Gre za enostavno in nebolečo preiskavo, ki je končana v desetih minutah. Poleg spirometrije je pomemben tudi pogovor, pri katerem zdravnik poizve o simptomih in dejavnikih tveganja, npr. kajenju.
Opustitev kajenja je edini ukrep, ki prepreči hitro napredovanje bolezni. Bolniku s postavljeno diagnozo zdravnik predpiše zdravila, ki širijo dihalne poti in mirijo vnetje. Večinoma gre za zdravila, ki jih bolniki vdihujejo. Nekatera zdravila je treba jemati redno, saj preprečujejo poslabšanje funkcije dihanja, druga pa po potrebi, ko se ta poslabša, npr. zaradi prehlada.
Kakovost življenja bolnikov s KOPB je lahko zaradi težav z dihanjem in manjše telesne zmogljivosti precej zmanjšana, saj že vsakdanji napor, kot je hoja po stopnicah, lahko predstavlja resno oviro. Najpomembnejši in najučinkovitejši ukrep je čimprejšnja ter popolna opustitev kajenja. Svetuje se redna telesna aktivnost, ki izboljša pljučno funkcijo in telesno zmogljivost, mora pa biti prilagojena stanju bolnika. Prav tako je pomembna ustrezna prehrana, saj so bolniki nagnjeni k hujšanju in izgubi mišične mase. Posebne dihalne vaje bodo pomagale pri krepitvi dihalnih mišic. Bolniki so še posebej dovzetni za okužbe dihalnih poti, zato morajo posvetiti veliko pozornosti njihovemu preprečevanju.
