Kalcij je najbolj zastopan mineral v človeškem telesu. Poleg izgradnje kosti ima tudi številne druge pomembne funkcije. Potreben je za normalno delovanje celic, prevajanje živčnih signalov, pravilno delovanje mišic in strjevanje krvi, prispeva pa tudi k normalnemu sproščanju energije pri presnovi ter delovanju prebavnih encimov.
Dnevna potreba zdravega odraslega je okrog 1000 mg kalcija. Potrebe so večje v obdobju rasti, v nosečnosti in pri starejših ljudeh. Ustrezna preskrbljenost s kalcijem je še posebej pomembna v zgodnjem otroštvu in med odraščanjem, ko je rast telesa ter okostja najhitrejša. Starejši odrasli, ko se kostna gostota začne zmanjševati, naj prav tako poskrbijo za zadosten vnos kalcija. Posebej občutljivo obdobje pri ženskah je menopavza, saj hormonske spremembe vplivajo tudi na absorpcijo in metabolizem kalcija.
Ob prenizkem prehranskem vnosu kalcija se ustrezna koncentracija v telesu doseže z resorpcijo kalcija iz kosti. Na ta način telo zagotovi ustrezno količino kalcija za normalno delovanje telesnih funkcij, vendar pa ta proces zmanjšuje mineralno gostoto kosti, kar lahko vodi v osteopenijo in osteoporozo. Na procese razgrajevanja kosti vplivamo z zadostnim vnosom kalcija in telesno aktivnostjo. Za okostje človeka je namreč značilno, da se ves čas obnavlja, hkrati pa potekata procesa tvorbe in razgradnje kosti.
Osteoporoza je bolezen krhkih kosti, z njenim napredovanjem se povečuje tveganje za osteoporotični zlom, do katerega lahko pride že zaradi sile, enake ali manjše kot pri padcu s stojne višine.
Namen tako preventive kot zdravljenja osteoporoze je preprečevanje zlomov kosti.
Dnevne potrebe po kalciju lahko pokrijemo s pestro uravnoteženo prehrano. Največ kalcija je v mleku in mlečnih izdelkih, kot so siri, jogurti ter skute. Zelenjava, kot npr. špinača, brokoli, zelje in ohrovt, tudi vsebuje kalcij, vendar vsebuje še oksalno kislino, ki poslabša absorpcijo kalcija iz prebavil v kri. Kalcij najdemo tudi v ribah, mesu, sojinih pripravkih, stročnicah, semenih in oreščkih. Poleg tega, da je kalcij naravna sestavina hrane, je dodan tudi številnim prehranskim izdelkom, npr. sokovom, napitkom …
Ob neredni prehrani z nezadostnim vnosom kalcija, ga je smiselno zagotoviti v obliki prehranskih dopolnil ali z zdravili. Zdravila in prehranska dopolnila vsebujejo različno količino kalcija, ki je lahko v obliki različnih kalcijevih soli: karbonat, citrat, laktat glukonat …
Kalcijev karbonat, ki se najpogosteje uporablja, svetujemo zaužiti s hrano, saj s tem izboljšamo njegovo absorpcijo, ki je optimalna pri nižji pH-vrednosti. Starejšim priporočamo jemanje kalcija neposredno po jedi, da zagotovimo kislo želodčno okolje, mlajšim osebam pa eno uro pred jedjo oz. dve uri po jedi, da bi zmanjšali možnosti interakcij z nekaterimi sestavinami hrane, kot so vlaknine, fitinska kislina, oksalati, fosfati in maščobe.
Uporabo kalcijevih soli v procesu samozdravljenja odsvetujemo ljudem s previsoko koncentracijo kalcija v krvi (hiperkalcemija), pri preveliki količini izločenega kalcija v urinu (hiperkalciurija) in če so prisotni ledvični kamni.
Motnje elektrolitskega ravnovesja in ledvična obolenja lahko vodijo do neželenih presnovnih motenj. Zato mora zdravljenje potekati pod nadzorom zdravnika.
Jemanje zdravil za zniževanje previsokega krvnega tlaka iz skupine blokatorjev kalcijevih kanalčkov in nekaterih diuretikov ter tudi zdravil, ki vsebujejo digitalisove glikozide, in vseh tistih zdravil, kjer je potreben dve- do triurni razmik med njimi in kalcijevimi solmi za zmanjšanje vpliva interakcij med njimi, lahko pomembno vplivajo na učinkovitost zdravljenja. Ta zdravila so npr. tetraciklini, kinoloni, bifosfonati in peroralni železovi pripravki.
Kombinacija kalcija in vitamina D je pomembna, saj vitamin D omogoča absorpcijo kalcija iz prebavil. Poleg tega je pri starejših privzem kalcija iz črevesja v kri zmanjšan predvsem zaradi spremenjenega metabolizma, slabšega prehranjenja in tudi zaradi pogostejšega jemanja zdravil, ki lahko vplivajo na ravnotežje kalcija.