Lekarna Ljubljana tudi v izrednih razmerah vse od izbruha epidemije covida-19 zagotavlja neprekinjeno oskrbo z zdravili in drugimi izdelki ter nudi strokovne nasvete uporabnikom lekarniških storitev. Kako se lekarniški strokovni delavci soočajo z vedno bolj zaostrenimi razmerami in katere pomembne spremembe so v zadnjih mesecih zaznamovale področje lekarniške dejavnosti in največjega lekarniškega zavoda, smo se pogovarjali z direktorjem Lekarne Ljubljana, dr. Marjanom Sedejem.
Počasi se zaključuje drugo leto, ki ga je zaznamovala epidemija covida-19. Kako dolgotrajne izredne razmere vplivajo na potrebe uporabnikov lekarniških storitev?
Najprej želim poudariti, da so lekarniški strokovni delavci v teh razmerah ves čas na voljo vsem, ki potrebujejo zdravilo ali strokovni nasvet. Žal se v javnosti premalokrat sliši, kako pomemben del zdravstvenega sistema so lekarne. Lekarniški strokovni delavci so v času epidemije pravzaprav edini dostopni zdravstveni delavci. Nanje se obračajo pacienti z različnimi vprašanji, težavami, stiskami in strahovi, ki niso neposredno povezani le z izdajo zdravil. Pri tem jim farmacevti in farmacevtski tehniki svetujejo, nudijo pomoč, pa tudi oporo in tolažbo.
Žal pa v zadnjem času med uporabniki opažamo tudi vse več nestrpnosti in neupoštevanja ukrepov za zaščito pred širjenjem okužb. Naši zaposleni se soočajo z verbalnim nasiljem in grožnjami, marsikdo se na delovnem mestu počuti ogroženega. Takšno obnašanje uporabnikov je nedopustno in sprašujem se, kje smo kot družba, kaj se nam dogaja. Vse uporabnike lekarniških storitev zato prosim za strpnost, za spoštljiv odnos in odgovorno ravnanje tako do sebe kot drugih. Upoštevajte veljavne ukrepe. Le tako bomo v lekarnah zagotovili varen prostor za vse uporabnike, ki potrebujejo naše storitve.
Kako naraščanje števila obolelih ter sprejeti odloki vlade glede izdaje covidnih potrdil in brezplačnih hitrih testov za samotestiranje v lekarnah vplivajo na delo v lekarnah?
Zaposleni v lekarnah upoštevajo vse ukrepe, navodila in priporočila za preprečevanje širjenja okužb z novim koronavirusom. Tudi zdaj, ko se število obolelih hitro povečuje in obolevajo tudi zaposleni v lekarnah, zagotavljamo neprekinjeno oskrbo z zdravili in po potrebi delo organiziramo tako, da začasno skrajšamo odpiralni čas posamezne lekarne. Pri tem je pomembno, da je delež cepljenih v našem zavodu izredno visok, skoraj 80-odstoten. Prepričan sem, da je ustrezna precepljenost ključna v boju proti virusu.
V septembru smo zaznali občutno povečanje obiska zaradi izdaje covidnih potrdil in brezplačnih hitrih testov za samotestiranje učencev, dijakov in študentov, v mesecu novembru pa še zaradi povečanega povpraševanja po zaščitnih maskah. Ob tem bi rad opozoril, da se odloki vlade z novimi ukrepi uvajajo praktično čez noč in da smolekarne prepuščene same sebi, svoji iznajdljivosti in prilagodljivosti, da uporabnikom zagotovimo potrebne storitve in izdelke. Poleg tega se povečuje obisk lekarn zaradi vse več respiratornih obolenj. Obremenjenost lekarniških strokovnih delavcev se tako zelo povečuje in ob prej omenjenem agresivnem in neprimernem obnašanju nekaterih uporabnikov so zaposleni v lekarnah izčrpani, ponekod na robu svojih moči. S strani države pa žal ne moremo priti do ustrezne komunikacije; ni dialoga, ni razumevanja.
So pa prebivalci Ljubljane dobili novo lekarno – Lekarno Vilharjeva. Kar tri leta je trajalo, da so se zaključili vsi postopki za odprtje te enote. Zakaj prihaja do tako dolgotrajnih postopkov pri odpiranju novih enot?
Dolgo časa nisem razumel, zakaj je Lekarna Ljubljana kamen spotike za določene državne uradnike. Lekarna Ljubljana se namreč že več kot 70 let trudi zagotavljati čim boljšo dostopnost, razvijati nove lekarniške storitve za uporabnike ter svoje poslanstvo uresničevati tudi v manjših lokalnih skupnostih. Zdaj vem, da gre za bojazen, strah pred uspešnim javnim zavodom, ki je napoti interesom privatnikov, predvsem veletrgovcev z zdravili. Gre za njihove koristi, ustvarjanje čim večjega dobička. S tem so povezane tudi številne lobistične dejavnosti. In na žalost se vse to dogaja na očeh drugih javnih lekarniških zavodov in ob odobravanju Lekarniške zbornice, ki bi morala kot prva
stopiti v bran tistemu, ki želi izboljševati dostopnost lekarniških storitev in razvijati lekarniško dejavnost.
Postopki za odprtje posameznih enot so tako trajali tudi več let. Zaradi nejasne lekarniške zakonodaje smo bili primorani rešitev iskati na sodiščih. Se je pa v zadnjem času kar nekaj zadev premaknilo in so se postopki za tri lekarne uspešno zaključili. Tako smo konec septembra v nove, večje prostore preselili Lekarniško podružnico Dobrepolje, v začetku novembra pa odprli novo enoto v Ljubljani – Lekarno Vilharjeva. Predvidoma na Miklavža bo prepotrebno drugo lekarno dobila Cerknica.
V zadnjem času je ponovno zelo aktualno vprašanje glede dopustnosti vertikalne povezave med javnim lekarniškim zavodom in veletrgovcem z zdravili. Državni zbor je novelo zakona o lekarniški dejavnosti, ki to povezavo dopušča, potrdil. To pomeni, da Lekarna Ljubljana ohranja svojega veletrgovca LL Grosista v dosedanji obliki. Vaš komentar?
Vesel sem, da so odločevalci končno prepoznali pomembnost obstoja LL Grosista kot domačega veletrgovca z zdravili v lasti javnega lekarniškega zavoda. V času epidemije se je še dodatno pokazala prednost takšne povezave, saj je Lekarna Ljubljana v zaostrenih razmerah pomanjkanja na trgu razpolagala z zdravili in ostalimi izdelki ne samo iz svojih zalog, temveč tudi iz zalog svoje veledrogerije, in tako zagotavljala nemoteno preskrbo prebivalcev. Lekarna Ljubljana je po sklepu vlade del državne kritične infrastrukture in tako še dodatno zavezana k neprekinjenemu izvajanju javne službe. Sprejetje novele je temelj, na katerem bomo bolj smelo načrtovali razvoj našega veletrgovca v smeri širitve ponudbe izdelkov in vključevanja novih programov.
Čeprav ste kot del primarnega zdravstvenega sistema prvenstveno skrbeli, da so lekarne ostajale odprte in dostopne, ste tudi v iztekajočem se letu uvedli nove storitve za uporabnike. Katere?
Res je. Kljub epidemiološkim razmeram smo nadaljevali z razvojem novih storitev za uporabnike. Z novim pilotnim projektom razdeljevanja zdravil v posamezne odmerke, ki jih mora pacient vzeti ob določenem delu dneva in jih pripravimo ročno za vsakega pacienta v posebnem pripomočku – vsebniku, smo želeli poenostaviti in olajšati jemanje zdravil predvsem tistim, ki jemljejo več zdravil hkrati in imajo kompleksen režim odmerjanja zdravil, ter tistim, ki skrbijo, da svojci zdravila jemljejo redno in pravilno.
Tudi demenca je epidemija sodobnega časa. Zato smo vzpostavili prvih 6 demenci prijaznih točk v naših lekarnah – štiri v Ljubljani in po eno v Medvodah in Grosupljem. Razvili smo novo lekarniško storitev za prepoznavo znakov in simptomov demence, ki vključuje tudi presejanje s pomočjo vprašalnika za odkrivanje okrnjenih kognitivnih sposobnosti.
Nadaljevali smo z izvajanjem svetovanja na daljavo – telefarmacijo, s katero nudimo možnost pogovora z magistrom farmacije prek videokonferenčnega klica. Smo edini v lekarniški dejavnosti, ki smo razvili ta sodoben način komuniciranja, ki je še kako pomemben dandanes za vse, ki potrebujejo nasvet farmacevta, pa zaradi različnih razlogov ne morejo v lekarno, ali zaradi strahu pred okužbo ostajajo doma.
Zavedamo se, da je uporabnikom pomemben občutek varnosti, torej stabilna in nemotena preskrba z zdravili in dostopnost strokovnega nasveta. Ljudje se v negotovih situacijah soočajo s strahom in neugodjem, kar še poslabša njihovo splošno zdravstveno stanje. Zato toliko bolj potrebujejo strokovno, etično in sočutno podporo. To se zaposleni v naših lekarnah trudijo uporabnikom nuditi vsak dan znova.
