Prhljaj je ena od najpogostejših težav s kožo, vzrokov za njegov nastanek pa je lahko več. Kaže se s prekomernim luščenjem kože na poraščenih območjih glave. Najpogosteje na lasišču, lahko pa se pojavi tudi na bradi, v obrveh ali na drugih poraščenih območjih.
Luske kože so lahko majhne in bele, pa tudi velike, mastne in rumene. Ločimo suhi in mastni prhljaj. Suhi prhljaj je videti kot drobne luske, ki se zlahka odcepijo od površine kože, opazimo jih na obleki. Mastni prhljaj so kepaste luske, ki ne odpadejo zlahka. Koža na teh območjih je lahko videti nespremenjena, včasih je lahko vneta, spremeni barvo in lahko tudi srbi. S praskanjem lahko povzročimo ranice, v katere se naselijo bakterije in glivice ter povzročijo vnetje, lahko pa tudi sprožijo seboroični dermatitis.
Vzrok prhljaja je moteno luščenje povrhnjice, razlogi za to pa so različni. Eden izmed njih je neprimerna skrb za higieno (prepogosto umivanje, uporaba neustreznih negovalnih izdelkov, premalo umivanja, izpiranje las s prevročo vodo, redko krtačenje ali česanje las, opekline), lahko pa gre tudi za motnjo zaradi vnetja kože (npr. luskavica ali seboroični dermatitis). Nekateri ljudje s hudim luščenjem imajo lahko preveč aktivne žleze lojnice, ali pa povečano raven glive Pityrosporum ovale, ki je sicer prisotna pri vseh ljudeh, vendar jo imajo ljudje s prhljajem izrazito več.
Prhljaj se pogosteje pojavlja pri moških. Dejavniki, ki lahko pripomorejo k njegovemu nastanku, so lahko tudi zmanjšana odpornost, hormonske spremembe, način prehranjevanja, stres, bolezni, pretirano znojenje, glivične okužbe, pomanjkanje vitaminov (A, B, C in E) in mineralov (cink, kalcij in baker) ter letni časi, predvsem zimski čas lahko poslabša že obstoječe stanje.
Če prhljaj in srbečica tudi po uporabi šampona proti prhljaju ne pojenjata, je smiselno obiskati zdravnika, ki bo preveril, ali gre morebiti za seboroični dermatitis ali glivično okužbo, lahko pa je vzrok tudi stres.
Prhljaj na lasišču pogosto prizadene odrasle, pri otrocih se lahko pred puberteto pojavi skupaj z atopijskim dermatitisom ali luskavico ali zaradi prepogostega umivanja in izsuševanja lasišča. Čese prhljaj pojavi po umivanju in se stanje izboljša v nekaj dneh, gre najverjetneje za prepogosto umivanje ali neustrezne izdelke. Treba je zamenjati šampon, pomembno pa je tudi, da šampon vedno dobro izperete.
Če je po umivanju lasišče brez prhljaja, ta pa se postopoma pojavi in slabša v naslednjih dneh, sploh če je lasišče mastno, je potrebno pogostejše umivanje las. Za odpravljanje prhljaja se uporabljajo šamponi, ki vsebujejo antimikotik (ketokonazol, piroktonolamin, selenov sulfid ali cinkov pirition) ali keratolitik (salicilna kislina, žveplo). Vendar ni samo enega šampona, ki bi učinkoval pri vseh vrstah prhljaja. Pred uporabo novega izdelka ga je treba preizkusiti na manjši površini kože.
Če šampon proti prhljaju povzroči srbečico, zbadanje, pekoči občutek, pordelost, ali pa kožo lasišča kako drugače draži, ga prenehajte uporabljati in ga zamenjajte s šamponom, ki vsebuje drugo sestavino.
Že temeljito izpiranje las po šamponiraju lahko omili luščenje kože.
Izjemno pomembno je tudi, da pogostost umivanja lasišča z ustreznim šamponom ali losjonom glede na vrsto težave prilagodite svojim potrebam. Šampone je treba uporabiti po navodilu proizvajalca, dokler prhljaj ne izgine. Če je prisoten tudi v bradi ali obrveh, ga lahko uporabite tudi na teh mestih. Po tem se uporaba prekine za 1–3 mesece. V tem času je priporočena uporaba nežnih pH nevtralnih šamponov. V primeru ponovitve prhljaja lahko ponovno uporabite ustrezni šampon.
Kadar izdelki proti prhljaju kljub ustrezni uporabi in negi ne pomagajo ali lasišče postane občutljivo, pordelo in otečeno, ali je prhljaj omejen le na nekaj mest in zelo srbi, je priporočljivo obiskati dermatologa, ki bo predpisal ustrezno terapijo.
