Sladkorna bolezen je poleg hipertenzije ter povišanih vrednosti maščob in holesterola v krvi najpogostejša kronična nenalezljiva bolezen. Gre za bolezen, pri kateri je koncentracija glukoze v krvi povišana zaradi zmanjšanega ali odsotnega učinka inzulina.
Sladkorna bolezen tipa I in tipa II
Povišana koncentracija glukoze v krvi povzroča okvare ožilja, kar vodi v druge zaplete. Če sladkorna bolezen ostane nezdravljena, lahko sčasoma povzroči srčni infarkt, možgansko kap, slepoto ali odpoved ledvic. Najpogostejši obliki sta sladkorna bolezen tipa I in II. Pri sladkorni bolezni tipa I v telesu ne nastaja inzulin, zato ga je treba vnašati z zdravili. Ta oblika večinoma prizadene otroke, redkeje se pojavlja v starosti. Pri sladkorni bolezni tipa II inzulin nastaja v manjših količinah, občutljivost tkiv nanj pa je zmanjšana. Zato se večina sladkornih bolnikov zdravi z zdravili, ki spodbujajo izločanje in delovanje inzulina ter preprečujejo nastanek glukoze v telesu ali njeno absorpcijo iz hrane. Inzulin se praviloma dodaja v poznejših stadijih bolezni. Sladkorna bolezen tipa II je značilna za starejšo populacijo, v zadnjih desetletjih pa narašča pojavnost tudi pri otrocih, predvsem zaradi debelosti, nezdravega načina življenja, hrane, bogate s sladkorjem, in premalo gibanja.
Kako jo prepoznati
Simptomi sladkorne bolezni so podobni ne glede na starost pacienta ali tip sladkorne bolezni. Najpogostejši simptomi so suha usta in občutek žeje, pogosto uriniranje, stalna lakota, utrujenost, pekoča, boleča in omrtvičena stopala, srbečica, poslabšanje vida, rane, ki se težko celijo, in nepojasnjeno hujšanje. Večje tveganje za razvoj sladkorne bolezni imajo ljudje s povečano telesno težo, neustrezno prehrano in nezadostno telesno dejavnostjo. Tveganje za sladkorno bolezen povečujeta tudi uživanje alkohola in tobaka. Bolj ogroženi so ljudje s povišanim krvnim tlakom in drugimi srčnožilnimi boleznimi, ženske z nosečniško sladkorno boleznijo in policističnimi jajčniki ter ljudje, ki imajo sladkorne bolnike v prvem kolenu sorodstva.
Zdrava prehrana in redno gibanje sta najboljša preventiva
Odraslim za ohranjanje zdravja svetujemo 150 minut zmerno intenzivne vadbe (npr. hitra hoja, kolesarjenje) na teden, npr. lahko vadite pet dni tedensko po 30 minut ali tri dni po 50 minut. Če se ukvarjate z zelo intenzivno vadbo (npr. tek, plavanje), pa zadostuje že 75 minut telesne dejavnosti tedensko. Če pa želite dodatno izboljšati svoje zdravje, se svetuje 300 minut zmerno intenzivne ali 150 minut zelo intenzivne telesne dejavnosti tedensko. Poleg tega je pomembno, da vsaj dvakrat tedensko izvajate vaje za povečanje mišične mase. Svetovna zdravstvena organizacija otrokom in mladostnikom priporoča vsaj 60 minut zmerne do intenzivne telesne dejavnosti na dan. Vsaj trikrat tedensko pa bi morali otroci in mladostniki izvajati intenzivno telesno dejavnost, vključno z vajami za utrjevanje mišic in kosti.
Za uravnavanje telesne teže in krvnega sladkorja so pomembni vrsta in količina hrane, ki jo pojemo, pa tudi redno uživanje obrokov. Hrana mora biti pestra in z njo moramo zagotoviti vnos vseh makrohranil: ogljikove hidrate, beljakovine in maščobe. Maščobe naj predstavljajo tretjino dnevnega vnosa energije, zato je pomembno, da uživamo bolj zdrave maščobe. Svetuje se uživanje mononenasičenih maščobnih kislin, medtem ko je treba vnos polinenasičenih, nasičenih in transmaščob omejiti. Ogljikovi hidrati so glavni vir energije za naše telo. Priporočljivo je uživati hrano z nizkim glikemičnim indeksom (GI), saj močneje vpliva na urejenost glukoze v krvi kot količina zaužitih ogljikovih hidratov, seveda v okviru priporočenega energetskega vnosa. Prehrana, bogata z beljakovinami, lahko prispeva k daljšem občutku sitosti in s tem k manjšemu vnosu hrane in boljšemu nadzoru nad koncentracijo glukoze v krvi. Zdravi ljudje, pa tudi sladkorni bolniki, naj bi dnevno zaužili 1–1,5 grama beljakovin na kilogram telesne teže. K uravnavanju telesne teže prispeva tudi redna prehrana. Če uživamo hrano v rednih obrokih, npr. 4–5 manjših obrokov na dan, bomo imeli manjši občutek lahkote in bomo posledično zaužili manj hrane pri naslednjem obroku.
Vsakodnevna skrb za zdravje stopal
Pojav diabetičnega stopala je eden pogostejših zapletov sladkorne bolezni, še posebno pri starejših bolnikih. Zato je treba pozornost nameniti vsakodnevnem pregledu in negi stopal. Stopala naj bodo vedno čista, voljna, topla in suha ter zavarovana v primerni in udobni obutvi. Čevelj naj bo najmanj 1,2 cm daljši od najdaljšega prsta in 1,2 cm širši od vaše noge. Če se pojavijo rane ali poškodbe na prstih in razpoke med njimi, vraščeni nohti na prstih nog, odrevenelost ali bolečine v nogah, otrditev prsta/-ov, potemnitev kože, rdečica, vnetje ali okužba, vam svetujemo obisk pri zdravniku.
Meritve pred in po obroku ter telesni aktivnosti
Samonadzor glukoze v krvi je pomemben dejavnik obvladovanja sladkorne bolezni. Bolniki s sladkorno boleznijo tipa I naj nadzorujejo vrednosti glukoze skladno z navodili zdravnika. Za bolnike s sladkorno boleznijo tipa II pa se priporoča strukturiran samonadzor glukoze v krvi, ki poda pomemben vpogled v vpliv življenjskega sloga, prehrane in telesne dejavnosti na spreminjanje njenih vrednosti. Pri strukturiranem samonadzoru opravljamo parne meritve – pred obrokom oz. telesno dejavnostjo in po telesni dejavnosti oz. dve uri po obroku. To se po navadi izvaja tri dni zapored in ponavlja periodično oz. po potrebi, npr. ob večjih spremembah življenjskega sloga ali ob spremembi terapije.