Rak dojk je ena najpogostejših oblik raka pri ženskah. Njegova pojavnost v zadnjih desetletjih še narašča, kar kaže na pomemben javnozdravstveni problem. Velja za enega najbolj ozdravljivih rakov, zato je ključno njegovo zgodnje odkrivanje. Oktober je svetovni mesec boja proti raku dojk, katerega namen je osveščati o tej bolezni in opozoriti na pomen zdravega načina življenja ter zgodnjega odkrivanja in učinkovitega zdravljenja raka dojk.
Dejavniki tveganja
Na nastanek raka dojk vplivajo različni dejavniki tveganja, verjetnost zanj pa se povečuje s starostjo in je največja po 60. letu. Prej zbolijo ženske z morebitnimi genetskimi spremembami in tiste, ki so raka dojke že prebolele ali je ta prisoten v družini. Prav tako so bolj ogrožene ženske, ki niso nikoli rodile ali so prvič rodile po 30. letu starosti. Tveganje za njegov nastanek povečajo tudi nizka starost ob prvi menstruaciji (manj kot 12 let) in pozen nastop menopavze (po 55. letu), uporaba kontracepcijskih tablet in hormonsko nadomestno zdravljenje, prekomerna telesna masa po menopavzi, prekomerno uživanje alkohola in telesna nedejavnost.
Zdravljenje
Raka dojke zdravimo kirurško, z obsevanjem in sistemsko z zdravili, običajno pa najboljše rezultate dosežemo s kombinacijo omenjenih načinov. Izbira zdravljenja in vrstni red pri kombinaciji zdravljenj sta odvisna od bioloških lastnosti tumorja, razširjenosti bolezni, starosti, splošnega stanja bolnice in morebitnih pridruženih bolezni. Med zdravljenjem se bolnicam zaradi bolezni spremeni presnova in poveča se propad mišičnih struktur v telesu. Omenjene spremembe povečajo potrebo po beljakovinah in energiji, zato mora bolnica posegati po energijsko bogatejši hrani ali upoštevati priporočila glede prehrane za bolnike z rakom. Kljub bolezni mora skrbeti tudi za ustrezno telesno dejavnost.
Odkrivanje bolezni in preventiva
Verjetnost ozdravitve raka je velika, če je ta odkrit pravočasno, še v zgodnji fazi razvoja. Ključno vlogo pri odkrivanju raka dojke ima ženska sama z rednim mesečnim samopregledovanjem dojk. Najprimernejši čas je 7.–10. dan menstrualnega ciklusa, saj so bolečine in zatrdline pred krvavitvijo in med njo običajen pojav. Zatrdline v dojki, spremembe pri videzu dojk ali prsnih bradavic (sprememba velikosti ali oblike dojke, ugreznjene prsne bradavice, pordela ali otekla koža dojk) in izcedek iz prsne bradavice so stanja, ki zahtevajo nujen obisk zdravnika.
Pomembno vlogo pri odkrivanju raka dojk ima v Sloveniji tudi državni presejalni program DORA, v katerega so vključene vse ženske med 50. in 69. letom starosti, ki so vsaki dve leti vabljene na presejalno mamografijo. To je najbolj zanesljiva in natančna rentgenska metoda za ugotavljanje rakavih sprememb, ko še ni vidnih ali tipnih znakov bolezni.
Psihosocialna podpora
Čeprav je rak dojk glede na napredek današnje medicine precej dobro obvladovana bolezen, bolnice ob postavljeni diagnozi občutijo stisko, strah in nelagodje. Diagnoza vpliva na vse ravni življenja bolnice, zato je od samega začetka in tudi po koncu zdravljenja pomembna dobra psihosocialna podpora pacientki in njeni družini. Na voljo so številna društva, terapevtske skupine in različne delavnice, v katere se bolnice z rakom lahko vključijo, da se lažje soočijo z diagnozo in prebijejo skozi to težko življenjsko obdobje.
