Najpogostejše zdravstvene težave otrok v poletnem času in tudi med dopusti so črevesne infekcije, alergije, vnetja sluhovoda, različna vnetja kože zaradi alergij ali bakterijskih infekcij, pregretja in dehidracije.
Črevesne okužbe se najpogosteje pojavijo pri otrocih do prvega leta starosti in so v obdobju otroštva pogostejše kot pri odraslih. V poletnih mesecih so pogostejše okužbe z bakterijami, na primer s salmonelami in kampilobakterijami, v zimskih mesecih pa z virusi, ki povzročajo noro-, rota-, adeno-, sapo- in astroviroze. Zaradi nevarnosti dehidracije pri majhnih otrocih, ki imajo drisko in/ali bruhajo, se glede ukrepov posvetujte z otrokovim zdravnikom.
Glede na podatke Nacionalnega inštituta za varovanje zdravja je bilo v lanskem letu epidemije koronavirusa manj izbruhov virusnih črevesnih nalezljivih bolezni, kar potrjuje učinkovitost ukrepov higiene rok in uporabe razkužil.
Vsekakor je poleti pri pripravi hrane še posebej pomembna higiena. Večino zdravju škodljivih mikroorganizmov v živilih uničimo pri kuhanju. Ločevati moramo surova in kuhana živila, zelo pomembna je tudi čistoča rok, ki jih je treba umivati vsakič pred pripravo in pred uživanjem hrane. Pomembno je tudi, da pripravljen obrok takoj pojemo oziroma ga shranimo v hladilniku. Za pitje in umivanje uporabljajmo le varno pitno vodo iz nadzorovanih vodovodnih sistemov.
Vnetje ušes je običajno zaplet pri vnetju nosno-žrelne votline, ki ga povzročijo virusi in bakterije. Vnetje se razširi iz nosu po evstahijevi cevi, ki je pri otroku kratka in ozka. Prvi znaki vnetja srednjega ušesa so kljuvajoča bolečina v ušesih, otrok se drži za uho, lahko ima povišano temperaturo, pri dojenčku se lahko pojavi nemir, jok, tudi driska in nespečnost. Takega otroka naj pregleda zdravnik. Samo bakterijsko vnetje zdravimo z antibiotiki, bolečine in povišano telesno temperaturo pa ublažijo protibolečinska zdravila. Včasih je potrebno tudi lokalno protivnetno zdravljenje s kapljicami za uho.
Preprečevanje dehidracije je pomembno. Otroci naj bi dnevno popili od 1 do 1,5 litra, odrasli pa 2,5 litra tekočine, predvsem vode. Gazirane in negazirane sladkane in aromatizirane brezalkoholne pijače in energijske pijače, ki so običajno le vir praznih kalorij, niso primeren nadomestek vode. Zaradi povečanega znojenja v vročih dneh pijemo več, še zlasti, če smo telesno aktivni. Izgubljeno tekočino nadomeščamo v manjših odmerkih prek celega dneva, tako v času obroka kot med obroki. Ker se blaga izsušitev pojavi že pred občutkom žeje, smo še posebej pozorni pri majhnih otrocih, da dovolj pijejo.
Otroci naj imajo v svoji bližini vedno na razpolago dovolj pitne vode, ohlajenega čaja ali razredčenega sadnega soka brez dodanih sladkorjev. Pretirana izpostavljenost močnemu soncu lahko privede tudi do »sončarice«, ki se kaže v pretiranem znojenju, mrzlici, glavobolu, rdečici in slabosti. Svetujemo počitek v zaprtem ohlajenem prostoru, uživanje dovolj tekočine, predvsem vode in nesladkanega čaja, ohlajanje s tuširanjem, hladnimi in mokrimi obkladki. Seveda pa je priporočljivo tudi, da poiščemo zdravniško pomoč.
Dojenčkom odsvetujemo uporabo sončnih krem, otrokom pa sončne kreme z visokimi zaščitnimi faktorji. Staršem svetujemo, da so z otroki od 10. do 16. ure v senci. Otrok mora imeti na glavi ustrezno pokrivalo. Tudi oči zaščitimo s kakovostnimi očali z ustrezno UV-zaščito. Navodila veljajo tako za bivanje na morju kot za kratke sprehode. Pretirano izpostavljanje soncu je nevarno tudi za pojav kožnega raka.
Na sprehodih in izletih v naravo se pred klopi zaščitimo z oblačili, pri katerih je čim več kože pokrite (dolge hlače, dolgi rokavi, škornji, ruta). Oblačila naj bodo svetle barve, da klopa na oblačilih lažje opazimo. Namažemo se z repelentom, katerega vonj odganja klope. Po vrnitvi iz narave natančno pregledamo telo, se stuširamo in umijemo glavo. Oblačila operemo. Proti klopnemu meningoencefalitisu se učinkovito zaščitimo s cepljenjem.
Piki komarjev in drugih insektov so neprijetni, na mestu vboda nastane srbeča oteklina in rdečina. Število komarjev in pikov zmanjšamo tako, da odstranjujmo stoječo vodo iz svojega okolja in s tem zmanjšujmo možnosti za razmnoževanje komarjev. Izogibajmo se zadrževanju na prostem, ko je aktivnost komarjev največja. Navadni komar je aktiven ponoči, tigrasti pa podnevi. Preprečujmo vstop komarjev v notranje prostore z uporabo mrež proti komarjem (komarnikov). Sredstva za zaščito proti komarjem uporabljamo po navodilih proizvajalca. Repelente nanašajmo na izpostavljene dele kože in na oblačila, nikoli pa na oči, v usta, ušesa, na rane ali vneto kožo. Nanesemo jih po predhodnem nanosu zaščitnega sredstva za sončenje ali drugega kozmetičnega pripravka. Večino repelentov lahko varno uporabljajo tudi otroci.
