Še ne stoletje staro odkritje antibiotikov predstavlja v farmaciji in medicini velik napredek pri zdravljenju bakterijskih okužb. Zaradi njihove pretirane in/ali neprimerne uporabe je postala odpornost povzročiteljev bolezni proti antibiotikom ključna globalna težava.
V prvih letih življenja otrok večino okužb povzročajo virusi.
Virusne bolezni so na primer prehlad, gripa, akutna respiratorna okužba zgornjih ali spodnjih dihal, gastroenterokolitis, virusni meningitis ter nalezljive otroške bolezni, kot so norice, šesta bolezen, peta bolezen … Bakterijske bolezni so sinusitis, angina, bronhitis, pljučnica, vnetje mehurja, vnetje ledvic, bakterijski meningitis, vnetje srednjega ušesa, borelioza …
Kdaj je treba takoj k zdravniku?
Ko otrok zboli, je treba takoj poklicati zdravnika, če je zmeden, se ne odziva na klice, ima krče, se duši in težko diha ter je pomodrel, če kaže znake dehidracije ob bruhanju in/ali diareji ter ne pije, ima povišano telesno temperaturo, je star manj kot tri mesece ali ima vročino brez znakov prehlada ali driske ter pri otrocih vseh starosti, če vročina po treh dneh ne pade. Prav tako mora otroka pregledati zdravnik, če se vročina po prehodnem padcu in izboljšanju počutja spet zviša. V tem primeru gre večinoma za zaplet, ki ga lahko oceni in razreši le zdravnik.
Če ima otrok z oslabljenim imunskim sistemom vročino, morate takoj poklicati zdravnika. Posledica tega je lahko hujši potek nekaterih okužb, ki so lahko nevarne, če jih ne zdravimo ustrezno.
Pravilno jemanje zdravil z antibiotiki
Zdravila, ki vsebujejo antibiotike, predpiše zdravnik le za zdravljenje in v nekaterih primerih tudi za preprečevanje bakterijskih okužb. Posamezen antibiotik deluje le proti določenim skupinam bakterij, torej vsak antibiotik ni primeren za vse vrste okužb.
Večino antibiotikov mora otrok dobiti točno na predpisane ure, običajno na 6, 8 ali 12 ur. Le tako je v telesu dosežena ustrezna koncentracija zdravila, ki uniči ali prepreči razmnoževanje povzročiteljev bolezni. Za posamezno zdravilo, ki ga predpiše zdravnik na recept, je pravilen tisti odmerek, ki ga na podlagi starosti otroka in njegove telesne mase ali telesne površine določi zdravnik. Če zdravnik predpiše, da je treba dajati zdravilo na 8 ur, to pomeni točno na 8 ur in ne sme biti zamikov za več kot 1 uro. Čas ali uro odmerjanja zdravila najlaže določimo tako, da se jutranji odmerek zdravila ujema s časom, ko se otrok zbudi, nato pa preostale odmerke prilagodimo temu. V lekarni ob izdaji zdravila pravilnost odmerka preveri še magister farmacije in ga zapiše na signaturo. Prav tako je pomembno upoštevati predpisano trajanje zdravljenja, ki je običajno en teden, deset dni ali tudi dlje.
Za odmerjanje zdravil ne uporabljajte jedilnih žlic ali žličk, ker s tem odmerjanje ni dovolj natančno. Zdravilo pravilno odmerite s priloženo odmerno žličko ali brizgo, ki jo po uporabi operete pod tekočo vodo in shranite za naslednje odmerjanje zdravila.
Antibiotične peroralne suspenzije in sirupe morate pred vsako uporabo dobro pretresti, da se delci enakomerno razporedijo in je v vsakem odmerku ustrezna količina učinkovine.
Zdravila navadno jemljemo z vodo ali čajem ter upoštevamo navodila glede jemanja s hrano ali brez nje. Nekaterih antibiotikov ne smemo jemati sočasno na primer z mlečnimi izdelki ali takimi, ki vsebujejo veliko kalcija, železa ali cinka.
Kako preprečimo ali omilimo stranske učinke jemanja zdravil z antibiotiki?
Kot vsa zdravila lahko tudi antibiotiki povzročajo nekatere stranske učinke. Predvsem tisti, ki delujejo na več vrst bakterij, lahko poškodujejo črevesno floro in povzročijo tekoče odvajanje blata. Probiotiki, ki jih vzamete vsaj v dvournem razmiku glede na odmerek antibiotika, lahko zmanjšajo ta stranski učinek. Če gre za hudo diarejo, ki jo spremljata bolečina in zvišana telesna temperatura, o tem obvestite zdravnika.
Med zdravljenjem z nekaterimi antibiotiki odsvetujemo izpostavljanje močni sončni svetlobi, saj nekateri povzročajo fotosenzitivne reakcije, ki se navadno kažejo z izpuščaji na koži.
Kako shranjujemo zdravila in kam damo ostanke zdravil z antibiotiki?
Zdravila shranjujte do konca uporabe dobro zaprta v originalni embalaži s priloženim navodilom za uporabo pri sobni temperaturi do 25 °C ali v hladilniku pri temperaturi od 2 do 8 °C, če je tako označeno. Vsa zdravila moramo shranjevati zunaj dosega otrok.
Če vam del zdravil po končanem zdravljenju ostane, ga ne shranjujte za naslednjič, saj lahko le zdravnik prepozna bakterijsko okužbo in izbere ustrezen antibiotik. Ostanke zdravil, čeprav jim rok uporabnosti še ni potekel, odvrzite med odpadna zdravila.
