Dokazano je, da so motnje razpoloženja pogostejše pri ženskah kot pri moških. K temu v veliki meri prispevajo hormonska nihanja v vsem življenjskem obdobju ženske. Najpogostejše motnje razpoloženja pri ženskah so depresija, bipolarna motnja, predmenstrualna disforična motnja in sezonska motnja razpoloženja.
Ob hormonskem neravnovesju spolnih hormonov, ki je izrazito že v puberteti, pa v vsem plodnem obdobju ženske, po porodu in tudi pred in po menopavzi k razvoju motenj razpoloženja dodatno prispevajo tudi stres, preobremenjenost in spremljajoče bolezni. Nekatere razpoloženjske spremembe so lahko povsem blage, lahke, spet druge lahko močno vplivajo na kakovost življenja.
Depresija
Depresija je bolezen oz. motnja razpoloženja in čustvovanja, ki prizadene telesno zdravje in počutje ter povzroči spremembe v vedenju in razmišljanju. Kombinacija hormonskih nihanj, stresa, nezadostne družbene podpore, psihične in fizične preobremenjenosti, vsakodnevne skrbi za družino in dom ter pričakovanj okolice lahko pri ženski privede do pojava simptomov depresije. Posebni simptomi, na katere moramo biti pozorni, so spremenljivo razpoloženje, pretirana zaspanost, povečan tek, občutek težkih rok in nog ter občutljivost za zavrnitve v medosebnih odnosih.
Bipolarna motnja
Za bipolarno motnjo so značilna velika nihanja. Izmenjujeta se obdobje depresije, brezvoljnosti, potrtosti, utrujenosti in obdobje manije, pretirano veselega, evforičnega razpoloženja, ko ima oseba preveč energije. Obdobja so različno dolga, običajno bolj prevladujejo obdobja depresije.
Predmensturalna disforična motnja
75 % žensk v rodni dobi opaža simptome predmenstrualnega sindroma (PMS), pri katerem se ob motečih telesnih simptomih pojavijo tudi čustvena in psihična nihanja. Zelo intenzivno obliko PMS-ja, ki je prisotna pri 2–10 % omenjenih žensk, zaradi pretirane razdražljivosti, žalosti, tesnobe, ki ovirajo vsakdanje življenje ženske, imenujemo predmenstrualna disforična motnja. Pojavi se v drugi polovici menstruacijskega ciklusa in običajno izzveni prvi ali drugi dan krvavitve.
Sezonska motnja razpoloženja (SMR)
Sezonska motnja razpoloženja, za katero je značilno pomanjkanje energije, tesnobnost in pretirana čustvena občutljivost, sodi med atipične depresivne motnje in obsega vsakoletno doživljanje depresivnega obdobja v zimskih mesecih, ko je manj sončne svetlobe. V tem primeru spomladi in poleti depresivno razpoloženje običajno izzveni. Redkeje se SMR pojavi pozno spomladi in poleti.
Za vsa omenjena stanja ali motnje razpoloženja, z izjemo blagega predmenstrualnega sindroma, se moramo posvetovati z zdravnikom in jih običajno tudi zdraviti z ustreznimi zdravili, največkrat antidepresivi. V veliki meri pa lahko vsaka ženska z zdravim življenjskim slogom, redno telesno dejavnostjo, sprostitvenimi tehnikami ter preusmerjanjem misli v prijetne stvari in dejavnosti prepreči ali omeji motnje razpoloženja. Zavedati se je treba, da depresija ali vsaka omenjena razpoloženjska motnja ni sramota, temveč bolezen, ki lahko prizadene vsakega ne glede na družbeni status, starost, spol ali izobrazbo.