Migrena je prehodna, ponavljajoča se živčno – žilna motnja, ki se pojavlja v obliki migrenskih napadov, za katere je značilen zmeren ali intenziven glavobol, ki je pri 70 % bolnikov lokaliziran na eni strani glave.
Prvi opisi značilnih znakov migrene iz Mezopotamije segajo vse do 3000 let pred našim štetjem. Prva ljudstva so hude glavobole in migrenske napade povezovala z zlimi duhovi, Grki in Rimljani pa so vzrok zanje iskali v božanstvih. Glavobol traja od štirih ur do treh dni. Spremljajo ga lahko slabost, bruhanje in preobčutljivost za svetlobo ter zvok. Pri večini posameznikov se napadi migrene pogosto ponavljajo.
2 tipa migrene
Poznamo dva glavna tipa migrene, in sicer sta to migrena z avro (80 %) in migrena brez avre. Migrena z avro ima več podtipov. Če se glavobol pojavlja več kot 15 dni v mesecu več kot tri mesece, od tega osem dni s karakteristikami migrenskega glavobola, je to kronična migrena.
Z migreno ima težave približno ena od osmih oseb. Večinoma se pojavlja pri mlajših odraslih, čeprav lahko človek doživi prvi napad migrene v katerikoli starosti. Pri ženskah je 2- do 3-krat pogostejša kot pri moških.
Možni vzroki migrene so:
- genetski dejavniki so prisotni v več kot 80 %, najverjetneje je to genetska bolezen živčevja s prizadetostjo žilja;
- nekatere klinične značilnosti lahko razložimo z nevrogenim vnetjem in motnjo v regionalnem krvnem pretoku.
Preprečevanje migrenskih napadov
Migrenski glavobol moti vsakodnevne aktivnosti. Zaradi tega je pomembno, da migrenske napade preprečimo ali čim prej ustavimo. Za preprečevanje in ustavljanje migrenskih napadov se uporabljajo nekatere nesteroidne protivnetne učinkovine: acetilsalicilna kislina, ibuprofen in naproksen. Predvsem jih uporabljamo pri akutnem pojavu glavobola. Na voljo so tudi zdravila, ki vsebujejo kombinacije več učinkovin npr. paracetamola, acetilsalicilne kisline v kombinaciji s propifenazonom in kofeinom. Nekatere migrenske napade lahko sprožijo tudi alergijske reakcije. V tem primeru lahko uporabimo tudi antihistaminska zdravila.
Za preprečevanje migrenskih napadov se uporabljajo tudi številni rastlinski pripravki in vitamini ter minerali. Najpogosteje se uporabljajo pripravki navadnega repuha (Petasites hybridus) in drugih rastlin iz rodu repuhovk. Pomagali naj bi tudi pripravki z riboflavinom (vitamin B2), magnezijem in belim vratičem (Tanacetum parthenium) ter nadomeščanje koencima Q10. Svetujeta se zadosten vnos tekočine in seveda izogibanje tisti hrani, ki lahko sproži migrenski napad.
Poleg nefarmakoloških ukrepov in protibolečinskih zdravil se pri zdravljenju migrene uporabljajo še zdravila proti slabosti ter zdravila iz skupine triptanov, za preventivo migrenskih napadov pa tudi druga zdravila.
Preprečevanje in zdravljenje migrene je zelo individualno. Diagnozo in načrt zdravljenja več dni trajajočih in/ali ponavljajočih se glavobolov vedno postavi zdravnik.
Napad migrene lahko sprožijo številni dejavniki:
- Hormonske spremembe: menstruacija, ovulacija, kontracepcija, menopavza.
- Sestavine prehrane: alkohol, čokolada, sir, oreščki, glutamat, aspartat, kofein, mesni izdelki.
- Spremembe: v zračnem tlaku, vlagi, nadmorski višini, letnem času, spalnem ritmu.
- Senzorični dražljaji: močna svetloba, utripajoča luč, različne vonjave, glasen zvok.
- Stresni dogodki: naporna dejavnost, smrt, selitev, prepir, izguba službe.
