Kronični bolezni prebavil, ki zahtevata temeljite spremembe življenjskega sloga bolnika.
Crohnova bolezen
Crohnova bolezen spada med kronične vnetne črevesne bolezni. Njen vzrok ni natančno poznan. Vlogo pri nastanku bolezni imajo tako dejavniki iz okolja kot tudi genetski dejavniki. Domneva se, da posamezniki napačno oz. premočno reagirajo na bakterije v črevesu, ki so lahko tam tudi normalno prisotne.
Najpogostejši znaki crohnove bolezni so ponavljajoče se trebušne bolečine in krči, dlje časa trajajoča driska, ki je lahko tudi krvava, in splošna utrujenost ter slabo počutje.
Ker je bolezen kronična, je potrebno stalno jemanje zdravil po navodilih zdravnika. Cilj zdravljenja je doseči in vzdrževati izboljšanje zdravstvenega stanja, ozdraviti prizadeto sluznico, vzdrževati ustrezno prehranjenost in izboljšati kakovost življenja.
Blage oblike bolezni običajno zdravimo s protivnetnimi zdravili, zmerne oblike bolezni z glukokortikoidnimi zdravili, predvsem ob zagonih bolezni, ko so včasih učinkoviti tudi nekateri antibiotiki. Za vzdrževalno zdravljenje uporabljamo zdravila iz skupine imunosupresivov. V zadnjih letih tako pri hujšem zagonu bolezni in tudi pri vzdrževalnem zdravljenju uporabljamo še t. i. tarčna ali biološka zdravila.
Najučinkovitejša pot za zmanjšanje tveganja za nastanek zapletov so redni kontrolni pregledi pri zdravniku, ki bo pravočasno spoznal zagon bolezni in ustrezno ukrepal.
Celiakija
Celiakija je tudi kronična črevesna bolezen, ki se pojavlja pri približno 1 % svetovne populaci je. Je posledica preobčutljivosti na gluten, ki lahko povzroči okvaro sluznice tankega črevesa, kar ima za posledico zmanjšano funkcijo črevesa in motnje v absorpciji hrane, vitaminov, mineralov ter tudi zdravil. Zdravila za celiakijo ni. Edini način zdravljenja je stroga doživljenjska brezglutenska dieta.
Brezglutenska dieta
Dovoljena živila: koruza, riž, ajda, proso, krompir, stročnice, amarant, kvinoja, kostanj, zelenjava, sadje, mleko, jajca, meso, ribe.
Prepovedana živila: pšenica, rž, ječmen, oves, pira, triticale, kamut, bulgur in izdelki iz njih.
Označevanje brezglutenskih živil v Sloveniji
Prehranski izdelki, ki dokazano vsebujejo manj kot 20 mg glutena na kilogram izdelka, nosijo znak Slovenskega društva za celiakijo v obliki prečrtanega žitnega klasa s pripisano registracijsko številko.
