Pozimi pogosteje virusi, poleti bakterije
Najpogostejši vzrok akutnih okužb prebavil so bakterijske in virusne okužbe. Pojavijo se lahko tudi kot posledica spremembe črevesne flore zaradi potovanj v tuje dežele. Najpogostejši povzročitelji med bakterijami so Escherichia coli, Clostridium difficile, šigele, salmonele, kampilobakterije, med virusi pa rotavirus, adenovirus, kalcivirus, norwalk virus, astrovirus in zajedavci npr. amebe ter Giardia intestinalis. Stopnja tveganja za pojav potovalne driske je zelo visoka v tropskih in subtropskih predelih ter manj razvitih državah s slabimi higienskimi razmerami.
Potovalna driska je odvajanje tekočega blata vsaj trikrat dnevno s pridruženimi simptomi, kot so npr. slabost, bruhanje, vročina, abdominalne bolečine, krči, urgenca pri odvajanju, tenezmi ali prisotnost sveže krvi v blatu. Prizadene ljudi na potovanjih ali tudi po vrnitvi domov. V večini primerov gre za blag potek bolezni, pri kateri je pomembno vnašati dovolj tekočine in počivati. Bakterijske okužbe ali okužbe s paraziti pa zahtevajo dodatno zdravniško zdravljenje.
Pri majhnih otrocih lahko zaradi driske in/ ali bruhanja v kratkem času pride do hude dehidracije, katere znaki so žeja, suhe ustnice, globoko in pospešeno dihanje, povišana srčna frekvenca s padcem krvnega tlaka ter mišičnimi krči. Ob hkratnem oteženem vnosu tekočine vedno poiščite zdravniško pomoč.
Higiena in pazljivost pri izbiri živil
Zastrupitev s stafilokoknim enterotoksinom je tako pri nas kot po svetu pogost vzrok za zastrupitev z živili. Okužimo se z zaužitjem hrane, ki vsebuje toksine ali tudi bakterije. Stafilokokna zastrupitev s hrano je najpogosteje povezana z vnaprej pripravljeno toplotno obdelano hrano.
Preventivno so najpomembnejši natančno in dosledno umivanje rok, upoštevanje splošnih higienskih ukrepov ter skrbna izbira živil in pijač. Varna živila so toplotno obdelana pri temperaturi nad 60 °C, zlasti meso in mleko; suha, zelo sladka živila; zelenjava in sadje, ki se lahko olupi; ustekleničene pijače, predvsem gazirane.
K zdravniku pojdite, če:
- so prisotni znaki dehidracije: globoko in hitro dihanje, mišični krči, pospešen srčni utrip, nizek krvni tlak, neodvajanje urina,
- je prisotno bruhanje in/ali visoka telesna temperatura (nad 38 °C),
- otrok bruha, kaže znake dehidracije in odklanja hrano ter pijačo,
- je v blatu prisotna kri,
- pride do izmenjevanja driske in zaprtja ter
- se driska ponavlja.
Ob okužbi telo potrebuje več tekočine kot običajno
Za zdravljenje dehidracije lahke in srednje stopnje uporabljamo peroralno rehidracijsko raztopino, ki pa ni primerna za bolnike s sladkorno boleznijo in tiste s hudo dehidracijo.
Pomaga tudi pitje zdravilnih čajev, ki vsebujejo čreslovine, kot so listi čajevca in suhe borovnice. S pitjem čajev hkrati nadomeščamo izgubljeno tekočino.
Bolniku priporočamo naj v prvih dneh bolezni uživa energetsko bogato in lahko prebavljivo hrano, kot so riž, krompir, testenine in prepečenec. Izogiba naj se sladki in mastni hrani, hrani z veliko vlakninami, mleku in mlečnim izdelkom ter kofeinu. Priporočamo uživanje živil s pektini, na primer naribana jabolka, kuhano korenje, ki prekrijejo in varujejo sluznico prebavil ter tako pospešijo zdravljenje.
