Alergija pomeni preobčutljivost za določeno snov, alergen, ki ga imunski sistem prepozna kot telesu škodljiv.
Zaradi nastanka specifičnih protiteles na alergen, ki je lahko rastlinskega, živalskega ali kemičnega izvora, nastane ob ponovnem stiku z njim bolezenski odziv. Na razvoj alergij vplivajo genetski dejavniki in dejavniki iz okolja.
ZNAKI IN SIMPTOMI ALERGIJ
Znaki in simptomi alergij so najpogosteje opazni na koži, v obliki srbečih izpuščajev. Ti so lahko lokalizirani samo na območje, ki je bilo izpostavljeno alergenu, ali pa so razširjeni po večjem delu telesa. V primeru alergijskega vnetja očesne veznice se težave izražajo s srbenjem, rdečino in solzenjem ter občutkom peska v očeh – alergijski konjunktivitis. Če se pojavi vodeni izcedek iz nosu z zamašenim nosom in posledično oteženim dihanjem skozi nos ter kihanjem, govorimo o alergijskem rinitisu. Poleg opisanih težav imajo bolniki podobne vnetne spremembe tudi na sluznici obnosnih votlin oziroma sinusitis. Spremlja jih občutek, da sluz odteka iz obnosnih votlin po zadnjem delu grla.
Čeprav smo vsi izpostavljeni številnim alergenom iz okolja – sezonskim, na primer cvetnemu pelodu spomladi, ali stalno prisotnim, kot so na primer pršice, živalski prhljaj ali plesni v stanovanju, le 10–30 odstotkov ljudi izkazuje določeno stopnjo pretirane imunske odzivnosti oziroma preobčutljivosti za nekatere alergene.
Če ste alergični na cvetni prah, spremljajte napovedi o obremenjenosti zraka s cvetnim prahom oz. tako imenovani koledar cvetnega prahu na spletni strani Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano, dosegljiv pa je na https://www.nlzoh.si/storitve/cvetni-prah/koledar/.
Ker odstranitev alergenov iz bivalnega okolja, kar je seveda najučinkovitejši ukrep, ni povsem mogoča, je treba v času povečane koncentracije alergenov v zraku prilagajati aktivnosti na prostem, zračenje prostorov in tudi zdravljenje z zdravili.
UKREPI ZA ZMANJŠANJE IZPOSTAVLJENOSTI ALERGENOM V ZRAKU
Kadar je v zraku največja koncentracija cvetnega prahu, na katerega ste alergični, se zadržujte v zaprtih prostorih. V sončnem in vetrovnem vremenu je v zraku veliko peloda, malo pa, kadar je deževno. Največ alergena je v zraku tik pred nevihto. Takrat omejite aktivnosti na prostem.
Paziti je treba, da cvetni prah ne pride v bivalne prostore, zato prostore na hitro prezračite v nočnih urah in kadar dežuje. Ker se cvetni prah prime na obleko in lase, ga lahko tako prinesete v stanovanje. To preprečite, če se preoblečete in umijete.
Med največjo koncentracijo cvetnega prahu v zraku je dobro, če je seveda mogoče, začasno spremeniti kraj bivanja, greste na primer na dopust.
Pomembno je tudi upoštevati alergije pri izbiranju poklica ali delovnega mesta: posebno neugodni poklici so tisti, ki zahtevajo delo v naravi, z živalmi in v cvetličarstvu.
SVETOVANJE PRI SAMOZDRAVLJENJU ALERGIJ
Če je le mogoče, se izogibajte alergenom, sicer pa omilite alergije z zdravili, ki so na voljo v lekarnah, v različnih farmacevtskih oblikah, tudi brez recepta, na primer tablete, kapljice za oko, kapljice in pršila za nos, gel za kožo … Pomaga tudi izpiranje sluznice nosu in oči s fiziološko raztopino.
Ob zamašenem nosu si lahko pomagate tudi z zdravili, ki zmanjšajo oteklino nosne sluznice. Pri uporabi zdravil upoštevajte navodila, ki vam jih ob izdaji posreduje magister farmacije ali farmacevtski tehnik glede odmerka, pogostosti odmerjanja, načina jemanja in trajanja zdravljenja z zdravilom.
Če odziv na samozdravljenje ni zadosten ali pa trajajo znaki in simptomi dlje časa, se je treba posvetovati z zdravnikom. Po postavljeni diagnozi in prepoznanih alergenih zdravnik pacientu predpiše ustrezno terapijo. Predvsem pri mlajših pacientih se pogosto kot uspešna izkaže tako imenovana imunoterapija, ki se lahko prejema podkožno ali v obliki oralnih tablet. V kombinaciji s preventivnimi ukrepi in/ ali zdravili je mogoče simptome in znake alergijskih bolezni navadno ustrezno obvladati.
