Pozdravljeni, zelo bom vesela vašega čim prejšnjega nasveta glede težav, ki so že močno načele moje živce. Muči me namreč hudo zaprtje, ki traja že dober teden. Počutim se napihnjeno in brezvoljno. Namočene suhe slive, lanena semena in zelenjava mi ne pomagajo, čeprav dnevno popijem vsaj dva litra vode. Kaj je narobe z mojo prebavo? Kaj mi svetujete? Pravijo namreč, da odvajala polenijo črevo. Kako bi brez odvajal rešila problem? Ali obstajajo odvajala, ki ne polenijo črevesja?
Meta, Jesenice
Zaprtje, konstipacija ali obstipacija je prebavna motnja, za katero je značilno neredno odvajanje blata, manj kot dvakrat do trikrat tedensko. Odvajanje blata je prav tako oteženo, saj je blato običajno trdo in suho. Neredno odvajanje blata spremljajo simptomi, kot so bolečine v trebuhu in napenjanje.
Vzroki za zaprtost so najpogosteje funkcionalni in redkeje organski. Organski vzroki so posledica različnih bolezenskih stanj, funkcionalni pa življenjskega sloga, nepravilne prehrane z malo vlakninami, nezadostnega uživanja tekočin, uživanja večjih količin mleka in čokolade ter zadrževanja odvajanja. Zaprtje lahko povzročajo tudi nekatera zdravila. Če menite, da so zdravila vzrok vaših težav, vam svetujemo, da se v svoji lekarni naročite na pregled uporabe zdravil, kjer vam bodo svetovali kako lajšati te neželene učinke zdravil.
Sprememba življenjskega sloga je najpomembnejši dejavnik pri preprečevanju in lajšanju zaprtja. Peristaltika oz. gibanje črevesja je najdejavnejše po obrokih, zato je takrat tudi najlažje opraviti veliko potrebo. Signali gibanja črevesja s časom slabijo, zato jih ne smemo zanemarjati.
Povečan vnos vlaknin lahko odpravi ali vsaj ublaži težave z zaprtjem. Najpomembnejši vir prehranskih vlaknin sta sadje in zelenjava, nekatera živila pa so obogatena z dodatkom vlaknin. Priporoča se vnos 20 do 35 gramov vlaknin na dan oz. 12,5 g na 1000 zaužitih kalorij pri ženskah in 10 g na 1000 zaužitih kalorij pri moških. Če želimo povečati vnos vlaknin, je to potrebno storiti postopoma in sicer naj se vnos poveča za 5 g vlaknin na 14 dni, saj pri nekaterih ljudeh povečan vnos vlaknin lahko povzroči občutek napihnjenosti in napenjanja. Tekočina, ki jo zaužijemo je pomembna za mehčanje blata, zato je potrebno popiti zadosti tekočine, vsaj 1,5 litra dnevno. Nekatere študije celo kažejo, da je vnos zadostne količine tekočine najpomembnejši ukrep pri preprečevanju zaprtja.
Pomembna tudi zadostna telesna dejavnost. Svetuje se vsaj 150 minut zmerne ali 75 minut intenzivne telesne dejavnosti tedensko, na primer 30 minut hoje dnevno. Dvakrat tedensko se svetujejo tudi vaje za povečanje mišične mase.
Pri zaprtju si lahko pomagamo tudi z zdravili brez recepta in prehranskimi dopolnili. Izdelki s semensko lupino jajčastega trpotca povečujejo pogostost odvajanja blata pri kroničnem zaprtju. Osmotska odvajala, kot sta PEG in laktuloza zadržujeta vodo v črevesju ter tako zmehčata blato. Laktuloza lahko povzroča napenjanje in občutek napihnjenosti. Magnezijev sulfat oz. grenka sol prav tako omogoča zadrževanje vode v črevesju. Zdravila z bisakodilom in seno delujejo kot kontaktno odvajalo, ki pospešijo gibljivost črevesja. Kontaktna odvajala se za samozdravljenje lahko uporabljajo le krajši čas, največ 1 do 2 tedna. Osmotska in kontaktna odvajala lahko tudi kombiniramo, npr. laktulozo uporabljamo skozi daljše obdobje, s kontaktnimi odvajali pa si pomagamo ob poslabšanju zaprtja. Glicerinske svečke se uporabljajo pri akutnem zaprtju ter pri stanjih, ko je potrebno neboleče odvajanje blata. Njihov učinek običajno nastopi hitro, v 15 do 45 minutah.
Če se pojavi na površini blata kri ali je blato črne barve, če je prisotno bruhanje ali se ob trdem čepu pojavi driska ter kadar so prisotni močni krči, je potreben čim prejšnji obisk pri zdravniku. Zdravnika je potrebno obiskati tudi, če težave trajajo dlje časa.
mag. Mateja Praprotnik, mag. farm.
