Pozdravljeni,
zadnje čase sem anksiozna, imam napade tesnobe in slabega počutja, pogosto me je tudi strah, vendar ne vem česa. Ne vem kako naj se spoprimem s temi težavami. Ali lahko kaj naredim sama glede tega ali bi morala poiskat pomoč pri zdravniku? Vnaprej hvala.
Lep pozdrav, Lea
Anksioznost ali tesnoba je občutje zaskrbljenosti, podobno strahu. Za razliko od strahu, pri anksioznosti ne gre za dejansko trenutno ogroženost, zato je njen vzrok težko določiti. Anksiozne motnje so poleg depresije najpogostejše težave v duševnem zdravju. Za anksioznostjo naj bi trpelo okrog 10 % ljudi po vsem svetu, vsaka tretja oseba naj bi se enkrat v življenju srečala z anksioznostjo. Ker anksioznost močno zmanjša kakovost življenja, je zelo pomembno, da jo čim prej odkrijemo in zdravimo.
Znaki in simptomi anksioznosti se lahko kažejo na telesni, psihološki in vedenjski ravni. Telesni simptomi se kažejo kot napetost v mišicah, suha usta, plitvo dihanje, znojenje, povišan srčni utrip, krči v trebuhu, driske, bruhanje, glavoboli in občutek tiščanja v prsih. Za anksioznost je značilen občutek ogroženosti brez jasnega vzroka, živčnost, vznemirjenost, zaskrbljenost, nelagodje in strah. Skrajna oblika tesnobe je panika. Vpliva lahko na naše zmožnosti delovanja v vsakdanjem življenju in izražanja. Prisotne so težave s pozornostjo, motnje spanja in občasne nočne more.
Tesnobo lahko lajšamo z različnimi pristopi in tehnikami ter spremembo v življenjskem slogu. Klinične študije kažejo, da je vedenjsko-kognitivna terapija učinkovita pri lajšanju anksioznosti. Gre za sklop psiholoških znanj, metod in tehnik, s pomočjo katerih terapevt pomaga pacientom pri razumevanju težav ter spreminjanju miselnih in vedenjskih vzorcev, ki te težave ohranjajo. Tesnobo lajšajo tudi z drugimi metodami, kot so čuječnost, dihalne tehnike in tehnike sproščanja. Vsake terapije in tehnike se je treba naučiti, pomembno je, da jih izvajamo redno in smo pri izvajanju vztrajni. Za lajšanje anksioznosti je pomemben tudi zdrav življenjski slog. Nikotin, kofein in drugi stimulanti centralnega živčnega sistema jo lahko poslabšajo, zato se uživanje teh odsvetuje. Priporočena je sveža in neprocesirana hrana. Redna telesna dejavnost pomaga omiliti anksioznost. Priporoča se izvajanje različnih telesnih dejavnosti 3-4 krat tedensko.
Ob tesnobi si lahko pomagamo tudi z zdravili brez recepta in drugimi izdelki za podporo zdravju. Za lajšanje simptomov, kot so stresna stanja, nemir, napetost, tesnobnost in nespečnost, so na voljo zdravila rastlinskega izvora in zdravilni čaji na podlagi zdravilne špajke, z dodatki navadne melise, poprove mete ali hmelja. Pri blagih depresivnih stanjih si lahko pomagamo z zdravilom rastlinskega izvora, ki vsebuje šentjanževko.
Če težave trajajo dlje od 6 mesecev, govorimo o generalizirani anksiozni motnji. V tem primeru se je treba obrniti na zdravnika. Obiščite ga tudi, če anksioznost vpliva na vaše vsakodnevne dejavnosti in v primeru hude stiske. Zdravnik vam lahko predpiše zdravila na recept, ki pomagajo odpravit tesnobo. V ta namen se najpogosteje uporabljajo antidepresivi iz skupine selektivnih zaviralcev prevzema serotonina ali iz skupine selektivnih zaviralcev prevzema serotonina in noradrenalina. Serotonin je živčni prenašalec, ki ga pogosto imenujemo tudi hormon sreče. Ima pomembno funkcijo v našem telesu, saj nadzira učenje, spomin, spanec, spolnost in občutje sreče. Zaviralci prevzema serotonina omogočajo, da se ta dlje časa zadrži v tistih delih možganov, kjer je najaktivnejši. Terapija zdravljenja generalne anksiozne motnje običajno traja 12 mesecev ali več.
mag. Mateja Praprotnik, mag. farm.
