Vnetja oči pri otrocih so pogosto bolezensko stanje in velikokrat razlog za obisk pri zdravniku. Razlikujemo predvsem med vnetji oči zaradi okužbe z bakterijami in virusi ter vnetji zaradi različnih neinfektivnih vzrokov, kot je alergija. Ločimo vnetja očesne površine, vek, solzil in znotrajočesnih struktur.
Vnetja očesne površine
Vnetje očesne veznice, sluznice, ki pokriva veke in sprednji del zrkla do roba roženice, imenujemo konjunktivitis. Pri otrocih je to zelo pogosto, neprijetno, a po navadi nenevarno akutno vnetje. Največkrat je posledica virusne ali bakterijske okužbe. Znaki, potek in zdravljenje bolezni se razlikujejo glede na povzročitelja.
Pri bakterijskem konjunktivitisu je oko pordelo, boleče in skeleče. Na začetku je običajno vneto samo eno oko. Zjutraj po prebujanju je oko zlepljeno, prisoten je izcedek rumene ali zelene barve. Bakterijski konjunktivitis se zdravi z antibiotičnimi kapljicami in/ali mazilom, ki skrajša trajanje bolezni. Ko je otrok vsaj dva dni brez znakov bolezni, se lahko vrne v šolo ali vrtec.
Virusni konjunktivitis je zelo nalezljiv. Okužba z adenovirusi se pogosto pojavi ob prehladu in virusnem vnetju nosne
sluznice. Po navadi se najprej pojavi na enem očesu, zaradi velike nalezljivosti pa se lahko prenese tudi na drugo oko. Oko je pordelo, občutljivo na svetlobo, izcedek pa je mukozen ali voden. Ta zelo prenosljiv virus je prisoten v solzah, dokler ne minejo znaki okužbe, kar običajno traja od enega do dveh tednov. V tem času naj otrok ne
obiskuje vrtca ali šole.
Pri otrocih z astmo, alergijskim rinitisom in atopijskim dermatitisom se pogosto pojavijo tudi alergijska vnetja oči. Prisotni so srbenje, solzenje in kronično vnetje veznice z rdečino. Za alergijska vnetja oči je značilno sezonsko pojavljanje glede na prisotnost alergenov v okolici. Pogosto je vneta tudi koža vek.
Pri terapiji se uporabljajo lokalni in sistemski antihistaminiki ter protivnetna zdravila.
Vnetja vek
Pri vnetjih lojnic v vekah oziroma ječmenu gre lahko za stafilokokno vnetje žlez ali za nebakterijsko zamašitev izvodil žlez. Pomagajo topli in suhi obkladki. Pri bakterijskem vnetju zdravnik predpiše lokalno antibiotično zdravljenje, pri zamašitvi izvodil žlez pa je včasih potrebna tudi kirurška drenaža.
Molluscum contagiosum pomeni okužbo kože s poksvirusom, ki običajno prizadene otroke med drugim in četrtim letom starosti in se prenaša kontaktno. Značilni so okrogli izrastki z majhno jamico na sredini, ki ob nastanku na robu veke povzročajo enostransko kronično vnetje očesne veznice. Zdravljenje poteka z odstranitvijo kožnih sprememb.
Virus herpesa simpleksa povzroči vnetje vek z značilnimi mešičkastimi spremembami in vnetje očesne veznice, kar poznamo kot herpetični blefarokonjunktivitis. Za zdravljenje lahko zdravnik predpiše virostatična zdravila. Virus varicella zoster, ki ob začetni okužbi povzroči norice, lahko ob prisotnosti vezikul na robu veke povzroči tudi konjunktivitis. Ob reaktivaciji, ki je sicer pri otrocih redka, se pojavi herpes zoster, ki lahko povzroči znotrajočesno vnetje. Pri slednjem je poleg sistemske virostatične terapije potrebno tudi zdravljenje s protivnetnimi zdravili.
Vnetje solzil
Pri otrocih so zapore solznih poti pogoste brez prisotnega vnetja. Vnetje solzne vrečke se pojavi redko, kaže pa se kot oteklina in rdečina v notranjem očesnem kotu. Zdravljenje poteka sistemsko z antibiotiki.
Vnetja znotrajočesnih struktur (uveitis)
Vnetno dogajanje je prisotno znotraj očesnih struktur, ki zajemajo šarenico, ciliarnik in žilnico, v mrežnici ali v steklovini. Znotrajočesno vnetje pri otrocih je lahko pridruženo najpogostejši revmatski bolezni otrok, juvenilnemu idiopatskemu artritisu. Vnetja so mogoča tudi pri okužbah s povzročitelji toksoplazmoze, ošpic, herpesa ipd. Predvsem pri majhnih otrocih uveitis po navadi poteka brez simptomov. Zdravljenje okužb in vnetij oči je med drugim pomembno zaradi preprečevanja zapletov, kot sta glavkom in katarakta, in s tem nastanka slabovidnosti otrok.
