Okužbe spodnjih dihal prizadenejo sapnik, sapnice (bronhije), sapničice (bronhiole) in pljučne mešičke (alveole).
BRONHITIS
Bronhitis se razvije, ko pride do otekanja in draženja sapnic. Obstajata dve vrsti bronhitisa, akutni in kronični.
Akutni bronhitis se pogosto pojavi ob virusni okužbi. Najpogostejši simptom oziroma znak akutnega bronhitisa je kašelj, ki navadno izzveni v dveh do treh tednih. Kašelj pomaga čistiti dihalne poti. Pri akutnem bronhitisu vročina ni običajna, povišana telesna temperatura je lahko znak na primer gripe ali pljučnice.
Oboleli, starejši od 75 let, nimajo vedno vročine ali drugih simptomov in znakov, ki bi lahko kazali na resnejšo okužbo. Starejšim z dolgotrajnim kašljem svetujemo posvet s svojim zdravnikom.
Za bronhitis ni posebnega zdravljenja. Priporočamo zadosten vnos tekočine in protibolečinska zdravila, če so potrebna. Dovolj vlažen zrak v prostoru lahko izboljša simptome. Zdravila za zaviranje kašlja se pri večini pacientov niso izkazala za koristna.
Kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB) je stanje, pri katerem se dihalne poti v pljučih vnamejo in zožijo, zračni mešički pa se poškodujejo. Kajenje cigaret je najpogostejši v KOPB. Ker se pljuča sčasoma poškodujejo, postaja dihanje čedalje težje. Tako prek pljuč pacient ne dobi več dovolj kisika v kri. KOPB lahko vključuje tudi kronični bronhitis z vnetjem bronhijev in poškodbami zračnih mešičkov (emfizem). Ob okužbi je potreben posvet z zdravnikom.
Vnetje zoža male dihalne poti, s čimer se lahko zniža tudi raven kisika v krvi in povzroči dodatne resne zdravstvene zaplete.
BRONHIOLITIS
Bronhiolitis je okužba spodnjih dihalnih poti, ki je pogostejša pri otrocih, mlajših od dveh let. Bronhiolitis povzročajo virusi, ki sprožijo vnetje malih dihalnih poti. Vnetje delno ali popolnoma zapre dihalne poti, kar povzroči piske ob izdihu. Otroci težje dihajo, lahko se jim zniža tudi raven kisika v krvi.
Respiratorni sincicijski virus (RSV) je najpogostejši povzročitelj bronhiolitisa. Vendar pa lahko tudi številni drugi virusi, ki povzročajo prehlade pri starejših otrocih in odraslih, povzročijo bronhiolitis pri dojenčkih, na primer rinovirusi (povzročitelji prehlada), virus influence (povzročitelj gripe) in drugi. Nekateri otroci so lahko okuženi z več kot enim virusom hkrati. Na severni polobli se izbruhi RSV navadno pojavijo od oktobra do aprila z vrhuncem decembra, januarja ali februarja. Pri dojenčkih je tveganje za hujši potek okužbe večje.
Respiratorni sincicijski virus se širi kapljično, ko okužena oseba govori, kašlja ali kiha. Virusi se lahko prenašajo tudi s predmeti, kot so na primer igrače. Vsakdo, ki je v stiku z dojenčki ali majhnimi otroki, naj si redno umiva roke ali uporablja razkužilo za roke na podlagi alkohola, če milo in voda nista na voljo.
Otroka z bronhiolitisom je treba držati stran od dojenčkov in vseh drugih, ki so dovzetni za hude okužbe dihal, kot so ljudje s kroničnimi boleznimi srca in pljuč ali oslabljenim imunskim sistemom.
Za preprečevanje hudih okužb z respiratornim sincicijskim virusom pri majhnih dojenčkih je za nosečnice na voljo cepivo proti RSV. Daje se v tretjem trimesečju nosečnosti, če je rok poroda tik pred sezono RSV ali med njo. Cepljenje med nosečnostjo zmanjša tveganje za hude okužbe z RSV pri novorojenčku v prvih nekaj mesecih po rojstvu. Več informacij lahko preberete na spletni strani Nacionalnega inštituta za varovanje zdravja na www.priporočila za cepljenje nosečnic | Nijz.
PLJUČNICA
Pljučnica je okužba pljuč, ki jo lahko spremljajo kašelj, povišana telesna temperatura in težave z dihanjem. Lahko jo povzročijo virusi ali bakterije. Pri dojenčkih in otrocih, mlajših od pet let, je bolj verjetno, da pljučnico povzročijo virusi, pri starejših pa je bolj verjetno, da jo bakterije.
Vse – dojenčke in otroke, pa tudi odrasle z okužbami spodnjih dihal – naj pregleda zdravnik. Bronhitis, bronhiolitis in pljučnica so resna obolenja dihal, še posebno, če jih ne prepoznamo in zdravimo pravočasno.
