Elektronske cigarete so naprave na baterije, ki segrejejo tekočino z nikotinom in drugimi sestavinami. Pri tem nastane aerosol, ki ga uporabnik vdihne (vaping), kar poznamo kot vejpanje.
Elektronske cigarete so najprej začeli prodajati na Kitajskem, po letu 2006 se je njihova prodaja razširila v ZDA in Evropo. V večini držav so elektronske cigarete potrošniški izdelki brez državne regulacije in nadzora. Prodajajo se na spletu in drobnoprodajnih mestih.
Človeška pljuča so namenjena izmenjavi plinov, vdihavanju kisika in izdihavanju ogljikovega dioksida.Vdihavanje drugih kemičnih snovi, ki niso zdravila, je lahko zdravju nevarno. Ker aerosol elektronskih cigaret ni le neškodljiva vodna para, so lahko uporabniki elektronskih cigaret izpostavljeni več različnim zdravju škodljivim snovem, kot so rakotvorne substance (nitrozamin, fenolne spojine), težke kovine – kositer, svinec, nikelj, krom, mangan, arzen –, arome različnih sadnih in sladkih okusov ter etilen in propilen glikol, pa tudi prepovedanim psihotropnim snovem. Nekatere naprave so namreč uporabne tudi za inhaliranje kanabinoidov.
Arome v elektronskih cigaretah lahko povečajo njihovo privlačnost za mlade, zlasti za tiste, ki še ne kadijo.
Napovedani ukrep prepovedi arom v elektronskih cigaretah je pomemben za zaščito zdravja, za zmanjševanje uporabe elektronskih cigaret med mladimi in preprečevanje škodljivih posledic vejpanja na zdravje uporabnikov elektronskih cigaret.
Iz raziskav je razvidno, da se med 15-letniki tudi pri nas zmanjšuje uporaba klasičnih tobačnih izdelkov, povečuje pa se uporaba novejših in netradicionalnih izdelkov z nikotinom, znanih kot snus, fuge, tobak za žvečenje, nikotinske vrečke in drugo. Cigarete so sicer še vedno na prvem mestu po deležu uporabnikov, na drugo in tretje mesto pa so se v zadnjih letih povzpele elektronske cigarete in vodne pipe.
Elektronske cigarete ne spadajo med pripomočke pri opuščanju klasičnega kajenja. Poleg tega uporabnika izpostavijo številnim zdravju škodljivim snovem in predvsem vzdržujejo zasvojenost.
Vsako leto 31. januarja obeležujemo dan brez cigarete, ob katerem želimo kadilce spodbuditi k opustitvi kajenja. Opustitev kajenja je koristna v kateremkoli življenjskem obdobju, žal pa je prepogosto nastop bolezni največja spodbuda za spremembo.
Za pomoč pri opuščanju klasičnega kajenja so v lekarni na voljo registrirana zdravila. Ta so v različnih farmacevtskih oblikah, od žvečilnih gumijev, obližev in inhalatorjev. Namenjena so nadomestitvi in počasnemu zmanjševanju odvisnosti od nikotina. Tako lahko uporabnik postopoma zmanjšuje potrebo po nikotinu.
Obstajajo pa tudi zdravila na recept, ki jih predpiše zdravnik, odvajanje od kajenja pa poteka pod njegovim nadzorom.Nekateri kadilci, ki poskušajo prenehati kaditi, ugotovijo, da pri tem nimajo težav. Za druge je to zelo težko in ugotovijo, da so zasvojeni z nikotinom, podobno kot drugi ljudje z alkoholom, narkotiki ali pomirjevali. Zaradi zasvojenosti nastopijo odtegnitveni simptomi, s katerimi se je treba spoprijeti. Pomagajo lahko nadomestki nikotina in druga zdravila ter razne podporne psihološke tehnike.
Najboljše je kajenje opustiti čim prej, že v mlajših letih, oziroma sploh ne začeti kaditi. Vendar, tudi če kadilec kajenje opusti po desetletju ali več, lahko s tem še vedno koristi svojemu zdravju. Takojšnji učinki se kažejo kot izboljšanje preskrbe tkiv s kisikom in prekrvitvijo, izboljša se pljučna zmogljivost, zmanjša se dražeči kašelj in ublaži se težko dihanje, zniža se tveganje za srčno-žilne bolezni. Po letu in več po prenehanju kajenja se zniža tveganje za bolezni srca, po nekaj letih se zniža tveganje za možgansko kap in tveganje za raka ustne votline, grla in požiralnika. Po desetletju po prenehanju kajenja se zniža na polovico tveganje za smrt zaradi pljučnega raka in nekaterih drugih rakov, ki so povezani s kajenjem.
