Boleče žrelo je eno najpogostejših bolezenskih stanj v zimskem obdobju. V večini primerov so povzročitelji respiratorni virusi, redkeje je vzrok bakterijska okužba. Pri imunsko oslabljenih in pacientih s kroničnimi boleznimi dihal je lahko potek okužbe hujši.
Virusno povzročeno vnetje žrela navadno spremljajo tudi drugi znaki in simptomi okužbe zgornjih dihal, kot so zamašen nos, nahod, hripavost z blago povišano ali brez povišane telesne temperature. Bakterijsko okužbo, na primer s streptokokom A, navadno spremljajo povišana telesna temperatura, oteklina sluznice grla z gnojnimi izločki in pikčaste krvavitve ter jagodast jezik. Prisotni so lahko tudi glavobol, utrujenost in slabo počutje. Pri bakterijski okužbi je zaradi preprečevanja zapletov potreben obisk zdravnika.
Virusna okužba žrela je samoomejujoče stanje, pacient ozdravi v 5–7 dneh brez posebnega zdravljenja.
Za lajšanje simptomov svetujemo uporabo sistemskih ali lokalno delujočih zdravil ali medicinskih pripomočkov in tudi nefarmakoloških ukrepov. Za samozdravljenje bolečine uporabljamo analgetike, kot so paracetamol in nesteroidna protivnetna zdravila, ki se smejo izdajati brez recepta v lekarni kot monokomponentna zdravila ali v kombinacijah z drugimi učinkovinami, kot so na primer zdravila za lajšanje kašlja ali izkašljevanja ter zdravila za zmanjšanje otekanja nosne sluznice. Magister farmacije v konkretnem primeru presodi ustreznost izbire med peroralnimi analgetiki in njihovimi kombinacijami glede na ledvično in jetrno funkcijo, osnovnimi kroničnimi boleznimi pacienta in zdravili za zdravljenje teh bolezni ter seveda sočasno prisotnimi znaki in simptomi.
Lokalno delujoča zdravila v obliki pastil, tekočin za grgranje in pršil za grlo na splošno učinkujejo hitreje kot peroralni analgetiki ter imajo krajši čas lajšanja bolečine. Tudi pri odmerjanju lokalno delujočih zdravil upoštevajte navodila za njihovo pravilno uporabo, ki ste jih dobili ob izdaji zdravila. Pri zdravilih, namenjenih samozdravljenju, so kratka navodila za pravilno uporabo napisana tudi na zunanji ovojnini zdravila.
Pastile za simptomatsko zdravljenje bolečine v žrelu lahko vsebujejo lokalne anestetike, kot sta benzokain in lidokain, lokalne antiseptike, kot so na primer amilmetakrezol, diklorobenzilalkohol, klorkeksidin ali cetilpiridin, ter druge sestavine za hidracijo in zaščito sluznice. Uporaba pastil, tekočin za grgranje in pršil z benzidaminom ali flubiprofenom je primerna za lokalno zmanjšanje vnetja ustne sluznice. Uporaba je kratkotrajna, odsvetuje se pacientom s srčno-žilnimi in boleznimi prebavil. Nekatere pastile za grlo vsebujejo tudi različna eterična olja, ki so lahko vzrok neželene alergijske reakcije.
Med nefarmakološkimi ukrepi se pri močni bolečini in vnetju v predelu žrela svetuje hidracija s hladnimi živili, kot je na primer sladoled. Zadosten vnos tekočine v obliki čajev z medom in različnih juh je pomemben za hidracijo sluznice in tudi hranil ob sicer oteženem požiranju zaradi bolečega žrela. Zaščita sluznice z izdelki, ki vsebujejo sluzi, na primer islandskega lišaja, trpotca ali sleza, omogoča ublažitev bolečine in tudi hidracijo. Izogibati se je treba suhemu zraku v prostoru in izpostavljenosti dražečim snovem iz okolja, kot je na primer tobačni dim.
Povzetek priporočil ob vnetem in bolečem žrelu
• Bolečino zaradi vnetega žrela kot enega izmed simptomov okužbe zgornjih dihal učinkovito ublažimo z uporabo protibolečinskega zdravila, na primer paracetamola v obliki peroralnih praškov ali šumečih tablet, ki vsebujejo tudi natrijev hidrogenkarbonat.
• Pri sistemski in tudi lokalni uporabi nesteroidnih protivnetnih zdravil moramo upoštevati tveganje za neželene učinke na prebavila in srčno-žilni sistem. O primernosti uporabe zdravila za samozdravljenje se posvetujte z magistrom farmacije v lekarni.
• Z uporabo pastil in pršil za ustno sluznico nanašamo zdravilne učinkovine neposredno na prizadeto mesto. S tem dosežemo hiter nastop učinka.
• Če vnetje žrela z oteklino traja dlje kot teden dni, svetujemo posvet z zdravnikom.
