Žleza ščitnica je ena od najpomembnejših žlez z notranjim izločanjem, ki pomembno vpliva na presnovo, rast in razvoj. Nahaja se na sprednji strani vratu, pred grlom. Je metuljaste oblike, sestavljena iz dveh mešičkov.
Ščitnica svojo funkcijo opravlja s pomočjo ščitničnih hormonov. Njena vloga je kopičenje joda za nastajanje dveh hormonov, trijodotironina (T3) in tiroksina (T4). Ob delovanju ščitnice je treba omeniti še en hormon – tireotropin ali TSH. To je hormon, ki spodbuja delovanje ščitnice. Nastaja v hipofizi, kjer se začne sproščati, ko je zaznano pomanjkljivo delovanje ščitnice.
Hipotiroidizem pomeni zmanjšano delovanje ščitnice in posledično zmanjšano tvorjenje ter izločanje ščitničnih hormonov.
Vzrokov za nastanek hipotiroidizma je več. Najpogosteje ga povzroči avtoimunska bolezen – Hashimotov tiroiditis, pri katerem je ščitnica pogosto povečana, hipotiroidizem pa nastopi po več letih zaradi postopnega propada žleze. Do hipotiroidizma zelo pogosto privede zdravljenje hipertiroidizma, predvsem z radioaktivnim jodom ali operacijo. Ščitnica slabše deluje še pri tistih ljudeh, ki s hrano zaužijejo premalo joda. Najbolj tipičen znak je golšavost, ki jo je mogoče preprečiti z jodiranjem soli, kar se v Sloveniji po zakonu obvezno izvaja.
Hipotiroidizem zdravimo z zdravili v obliki tablet, ki vsebujejo ščitnični hormon. Zdravljenje se začne postopoma. Predvsem pri starejših in bolnikih z ishemično srčno boleznijo je treba začeti zdravljenje z nižjimi odmerki, saj bi višji odmerki lahko povzročili neugodne stranske učinke. Odmerek zdravila je pravšnji, ko dosežemo primerno raven TSH, kar redno kontroliramo. Bolniki morajo zdravila jemati vse življenje. V nosečnosti je treba odmerke običajno povišati, jemati pa jih ni priporočljivo sočasno z zdravili za nadomeščanje železa, saj ti motijo absorpcijo tiroksina.
Simptomi in znaki zmanjšanega delovanja ščitnice:
- pridobivanje teže, ki vodi v debelost,
- izpadanje las,
- depresija in slabo razpoloženje,
- krhki in lomljivi nohti,
- zmanjšanje spolnega libida,
- utrujenost, večja potreba po spanju,
- bolečine v mišicah in sklepih,
- motnje koncentracije,
- anemija,
- nagnjenost k alergijam in infekcijam, prehladom,
- prezgodnja menopavza.
Hipertiroidizem pomeni povečano delovanje ščitnice in s tem povečano tvorjenje ter izločanje hormonov. Ščitnica postane povečana.
Hipertiroidizem je bolezensko stanje, ki nastane, ker ščitnica tvori preveč ščitničnih hormonov. Pri pretiranem delovanju ščitnice se, ne glede na vzrok, vsa presnovna dogajanja v telesu pospešijo. Do hipertiroidizma lahko pride pri več stanjih v telesu, najpogosteje pri t. i. Basedowovi bolezni, nato še pri toksični nodularni golši ali žleznem tumorju in vnetju ščitnice, npr. subakutnem tiroiditisu.
Simptomi in znaki povečanega delovanja ščitnice:
- slabše prenašanje vročine,
- večkratno odvajanje blata,
- nespečnost, tesnoba, razdražljivost,
- prekomerno potenje,
- neredni menstruacijski cikli,
- pospešen srčni utrip,
- povečan apetit, izgubljanje teže brez razloga.
Nezdravljanje lahko privede do resnih zdravstvenih zapletov
Zdravljenje bolezni ščitnice poteka tako, da se v telo vnesejo potrebni ščitnični hormoni v primernem odmerku oz. se njihovo izločanje ustrezno zavre. Če hipotiroidizem ni zdravljen, lahko sčasoma povzroči anemijo, znižanje telesne temperature in odpovedovanje srca. Bolezenski znaki se stopnjujejo do zmedenosti, motenj zavesti ali celo kome (miksedemska koma), ki je smrtno nevarno stanje in pri katerem je dihanje upočasnjeno, prav tako pa je upočasnjen tudi pretok krvi skozi možgane. Neposredno lahko miksedemsko komo sprožijo izpostavljenost mrazu, okužbe, poškodba ali pomirjevala.
